Dosje AMIS - vzpon in padec

Dosje AMIS - vzpon in padec
Objavljeno: 17.11.2008 17:00 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: Oktober 2008

Urad za varstvo konkurence je 11. septembra na podlagi zahtevka podjetja AMIS in na podlagi podatkov, ki jih je Urad zbral pri izvajanju nadzora medoperaterskega trga, uvedel že šesti postopek proti Telekomu Slovenije zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja. Nekaj dni pred tem je Agencija za pošto in elektronske komunikacije izdala odločbo, ki potrjuje navedbe podjetja AMIS v zahtevku za uvedbo postopka, in Telekomu naložila odpravo teh pomanjkljivosti. AMIS je zaradi te in še nekaterih drugih zatrjevanih zlorab maja vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu Slovenije v višini 56.824.674,75 evrov, UVK pa lahko po novem Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence Telekom oglobi s kaznijo v višini do desetine njegovega letnega prometa.

AMIS d.o.o. je bil ustanovljen pod imenom Medinet d.o.o. leta 1995 in je v tem trenutku ponudnik interneta z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. SIOL je bil ustanovljen šele leta 1996, Tuš Telekom leta 2000 in T-2 leta 2004. Medinet je ustanovil Aleš Železnik, sin znanega mariborskega poslovneža Blaža Železnika (lastnik podjetja Expo Biro), in podjetje je najprej delovalo v poslopju, v katerem je imela Aleševa mama zdravniško ordinacijo. Kot je razvidno iz internetnih arhivov, sta leta 1996 podjetji Medinet iz Maribora in ABM iz Ljubljane začeli sodelovati pod imenom AMIS.NET (ABM & Medinet Internetni Servis), temu pa so se kmalu pridružila še podjetja iz drugih krajev Slovenije (Abak.Net, Cerberus, ComCom, Freecom, Metaling, Prom). Medinet je 23. junija 1998 prijavil blagovno znamko AMIS.NET, ki so jo uporabljali vsi partnerji v omrežju, 26. novembra 2001 pa še blagovno znamko AMIS.

Razlog v povezovanju ponudnikov iz različnih omrežnih skupin v letih 1996-1999 je bila cenejša številka za klicni dostop do interneta, ki jo je Telekom omogočil samo svojemu SIOLu. SIOL je tako z eno samo vstopno točko lahko pokrival vso Slovenijo, SIOLova konkurenca pa je bila omejena na posamezno omrežno skupino. Na arhivskih straneh RISa (Raba interneta v Sloveniji) vidimo, da so v tistem času podobna omrežja organizirali tudi drugi ponudniki interneta. Na primer, pod blagovno znamko Eunet so nastopala podjetja NIL, Pronet, Arctur, Inetia, Kivi, pod blagovno znamko S5.NET so nastopala podjetja Perftech, Esotech, Orpo in Unisoft, pod blagovno znamko Boter so nastopala podjetja S-NET, Actual-IT, Eurocom in Multimedia. Vsi ti ponudniki so že zdavnaj "zgodovina".

Hitra rast AMISa

Medinet je leta 2001 je kupil poslovno zgradbo nekdanje Elektrokovine v Mariboru in se preselil v nove prostore. V letih 2003 do 2004 je ustanovil hčerinske družbe na Hrvaškem, v Srbiji in v Albaniji (ta zadnja je medtem že prodal). Leta 2006 se je Medinet preimenoval v AMIS in junija 2006 je bil po dveh vmesnih prodajah (leta 2004 Aleš Železnik proda Medinet očetu Blažu Železniku oziroma Expo Biroju, leta 2005 Expo Biro proda Medinet podjetju Globtel d.o.o. v lasti Aleša Železnika) na koncu prodan družbi AMISCO NV iz Belgije, ki je v lasti finančnih skladov KBC Private Equity iz Belgije in Iris Capital iz Francije. Takoj ob nakupu je novi lastnik AMIS dokapitaliziral s 7,1 milijona evrov in letos še dodatno s 5,9 milijona evrov. Novi lastnik sicer podpira razvoj AMISa, vendar pa, kot kaže, nima tako močnega kapitalskega zaledja kot AMISov glavni konkurent T-2, ki je začel leta 2005 z gradnjo lastnega omrežja resno konkurirati vsem drugim ponudnikov, tudi Telekomu/SIOLu, in katerega lastniki so doslej vložili že 56 milijonov evrov.

AMIS proti Telekomu

AMISovi spori s Telekomom zaradi diskriminacije pri uporabi telekomunikacijske infrastrukture trajajo že dalj časa. Prvo prijavo na UVK je Medinet vložil že leta 2002 in leta 2004 je UVK z odločbo, ki je letos postala pravnomočna, ugotovil dve zlorabi Telekoma v škodo Medineta. Pod grožnjo odškodninske tožbe v višini 8 milijonov evrov (in morda tudi ob pomoči dobrih zvez v Telekomu) sta se Medinet in Telekom leta 2005 nepričakovano poravnala za odškodnino v višini 1,4 milijona evrov. Medinet je odškodnino v svojih poslovnih knjigah za leto 2005 prikazal kot donacijo oziroma subvencijo, v Telekomovih poslovnih knjigah pa te "donacije" sploh ni bilo zaslediti, saj leta 2005 Telekomove delnice še niso kotirale na borzi in Telekom ni bil zavezan k preveč natančnemu poročanju. Kaže, da se je Medinetu leta 2005 precej mudilo s poravnavo, saj bi na podlagi pravnomočne odločbe UVKja lahko iztržil precej višjo odškodnino, vendar pa bi nanjo moral počakati dalj časa. AMIS je letos vložil še dve tožbi proti Telekomu Slovenije, januarja v višini 2,3 milijona evrov zaradi Telekomove nelojalne konkurence in maja v višini 56,8 milijona evrov zaradi različnih zlorab prevladujočega položaja.

Navidezna konkurenca

Leto 2005 je bilo prelomno obdobje, tako za Telekom kot tudi za Medinet, in oba sta imela vzroke za hitro poravnavo. Medinet je bil pred prodajo finančnemu investitorju in je moral "popraviti" svoje poslovne knjige, saj če ne bi prišlo do poravnave, bi že leto 2005 končal z milijonsko izgubo, tako pa je izguba nastala šele po prodaji, leta 2006. Telekom pa se je obtožb o favoriziranju SIOLa pri prodaji širokopasovne infrastrukture skušal ubraniti z objavo partnerskega programa, po katerem je pri prodaji ADSL priključkov začel oglaševati in navajati tudi druge ponudnike interneta in ne samo svoje hčerinske družbe SIOL. Zaradi takšnega favoriziranja SIOLa je namreč UVK leto pred tem proti Telekomu uvedel postopek ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja.

Partnerski program je potem neslavno propadel, o čemer smo pisali v članku Telekomov partnerski program - medvedja usluga? v lanski septembrski številki. Vse kaže, da je bila pravilna takratna ugotovitev Mirana Krambergerja, da je bil partnerski program namenjen samo ustvarjanju privida, da na trgu interneta vlada konkurenca. Letos se je izkazalo, da je bil partnerski program tudi nepotreben, saj je UVK po opravljenem postopku ugotovil, da Telekom pri favoriziranju SIOLa ob prodaji priključkov ADSL sploh ni zlorabljal monopolnega položaja. Istega leta 2005 je Telekom opustil paketno prodajo ADSL in ISDN priključka in to je na eni strani bistveno pospešilo rast števila ADSL uporabnikov pri SIOLovi konkurenci, na drugi strani pa je konkurenco spravilo v vedno večje izgube.

Analiza poslovanja AMISa

Ker je AMIS d.o.o. trenutno najstarejši ponudnik interneta v Sloveniji, v njegovem poslovanju lepo odsevajo razvoj in razmere na trgu. AMIS že od leta 2001 ponuja internetno telefonijo, pri čemer je bil kar uspešen, saj ta dejavnost predstavlja 35-45 % njegovih celotnih prihodkov. Tukaj so bile možnosti za zaslužke velike, saj so se Telekomove cene, sploh mednarodne telefonije, le počasi zniževale. Dostop do interneta predstavlja približno polovico AMISovih dohodkov in na priloženem grafu je razviden razvoj različnih načinov dostopa do interneta v Sloveniji (klicni, kabelski in ADSL). AMIS se je do leta 2005 ponujal tudi brezžični dostop do interneta, vendar se kasneje ni lotil novejših tehnologij brezžičnega dostopa (WiMAX).

Klicni dostop: Največjo rast in dobičke je AMIS (takrat Medinet) dosegal v letih od ustanovitve do leta 2001, torej v časih klicnega (ozkopasovnega) dostopa do interneta, verjetno tudi na račun sodelovanja s partnerskimi podjetji po vsej Sloveniji. Z nastopom širokopasovnega dostopa (kabel & ADSL) delež klicnega dostopa strmo nazaduje.

Kabelski dostop: AMIS je v letih 2004-2005 dosegal lepe uspehe pri širokopasovnemu kabelskemu dostopu, ki je takrat predstavljal četrtinski delež v njegovih internetnih prihodkih. Vendar pa so kabelski ponudniki tudi sami ponujali dostop do interneta in so internetne ponudnike začenjali izrinjati iz svojih omrežij. Šlo je za klasični "trik" s cenovnim stiskanjem, ki pa mu nihče (UVK?) ni nikoli stopil na prste. S koncentracijo kabelskih operaterjev pod podjetjem UPC, ki manjše konkurente kupuje "po tekočem traka" (ob vsakokratnem "žegnu" UVK), bodo ponudniki interneta v najkrajšem času izgnani iz kabelskih omrežij. AMISovi prihodki iz kabelskega interneta bodo leta 2008 zdrknili pod 10 % vseh internetnih prihodkov.

ADSL dostop: AMIS se je leta 2002 kot prvi SIOLov konkurent podal v neenakopraven boj za delež na trgu ADSLa, tam pa naletel na "nekorektne" poslovne prakse Telekoma, ki je AMISu zaračunaval ADSL infrastrukturo drugače kakor "svojemu" SIOLu. Da je šlo za zlorabo z diskriminacijo različnih partnerjev, je leta 2004 ugotovil UVK. Z velikimi vlaganji v oglaševanje je AMISu uspelo povečevati prihodke na tem trgu, ki trenutno predstavljajo že prek 60 % vseh prihodkov iz interneta, vendar na račun vedno večjih izgub.

Veleprodaja interneta: Preprodaja interneta drugim ponudnikom je pred leti predstavljala pomemben, skoraj tretjinski delež v strukturi AMISovih prihodkov iz interneta, a se vztrajno manjša - letos bo največ 10 %, ker je drugih ponudnikov vedno manj ali pa so si omislili svoje lastne povezave.

Edina rešitev tožba?

AMIS je v trinajstih letih pridobil dobrih 50.000 uporabnikov - toliko kot, recimo, T-2 v manj kot treh letih. Napovedi prihodnjega poslovanja v trenutni hudi konkurenci za AMIS niso obetavne. Ker AMIS ne gradi svojega lastnega omrežja, tako kot T-2, bo vedno odvisen od infrastrukture Telekoma Slovenije. Če v preteklosti, ko je bil SIOL še samostojno podjetje, ni nihče resno preganjal Telekomovih zlorab prevladujočega položaja - predvsem cenovnega stiskanja, jih bo sedaj, ko je SIOL integriran v Telekom in so njuni finančni tokovi precej bolj zabrisani, še toliko teže. Tako je lastnikom AMISa kot edina rešitev, da rešijo svoj kapital - doslej so z nakupom in dokapitalizacijami vložili dobrih dvajset milijonov evrov - preostala vložitev odškodninske tožbe proti Telekomu Slovenije v višini 56,8 milijona evrov, tako kot so že pred AMISom storili T-2, Tuš Telekom in Sinfonika.

Ali lahko lastniki AMISa spet upajo na solidno zunajsodno poravnavo, ki bi vsaj povrnila njihovo investicijo, je v zaostrenih razmerah, v katerih se je znašel Telekom Slovenije v zadnjem letu, težko računati. Pogovori o prodaji AMISa (npr. Si.Mobilu) niso uspeli, za svoje uporabnike pa bi AMIS v tem trenutku lahko iztržil 10 do največ 15 milijonov evrov - če za orientacijo vzamemo ceno 200-300 evrov, po kateri Telekom v zadnjem času odkupuje uporabnike konkurence. Lastniki morajo torej vztrajati v AMISu vsaj še toliko časa, da se končajo postopki na UVKju in da sodišče AMISu prisodi "zasluženo" odškodnino. Ob tem lahko samo upajo, da med čakanjem na slovenske "sodne mline" izguba iz poslovanja ne bo presegla višine dosojene odškodnine ...

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki