Dosje Digitel & Mobitel

Dosje Digitel & Mobitel
Objavljeno: 20.10.2008 00:16 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: September 2008

Podjetje Digitel je konec aprila na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo odškodninsko tožbo v višini 315 milijonov evrov (75 milijard nekdanjih tolarjev) proti Republiki Sloveniji zaradi poslovne škode, ker so mu državni organi sredi 90. let prejšnjega stoletja preprečili vstop na trg digitalne mobilne telefonije (GSM). Podjetje Digitel je bilo ustanovljeno že leta 1994 z namenom ponujanja storitev telefonije GSM, vendar nikoli ni začelo zares poslovati (pa čeprav je že pred Mobitelom začelo s postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj!), saj naj bi ga državni organi ves čas obravnavali diskriminatorno v korist "državnega" Mobitela in kasneje v korist "nacionalnega" Si.Mobila.

Zgodba o tem, kako Digitel, ki je sodeloval na razpisih, ni nikoli postal operater mobilne telefonije GSM, je v bistvu zgodba o tem, kako je operater GSM postal Mobitel, čeprav se nikoli ni udeležil nobenega razpisa. To je zgodba o državi, ki meni, da lahko v ekonomskem interesu podjetja, ki je slučajno v njeni lasti, z zakonom omeji konkurenco na trgu v nasprotju s 74. členom Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotovlja svobodno gospodarsko pobudo in hkrati prepoveduje omejevanje konkurence, razen tega pa da lahko z zakonom v nasprotju s 14. členom Ustave RS povzroča diskriminacijo pri zagotavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Po ustavni pritožbi Digitela je Ustavno sodišče 10. 7. 1997 nedvoumno ugotovilo, da po tedaj veljavni ureditvi (ob pridobitvi ustreznih radijskih dovoljenj) ne bi smelo biti razlike med Mobitelom in preostalimi zainteresiranimi podjetji za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM in da je bil monopol Mobitelu podeljen brez zakonske podlage, s čemer je bila onemogočena konkurenca na trgu storitev GSM v Sloveniji. To pa je, po mnenju Ustavnega sodišča, nedvomno povzročalo škodo tako konkurenci kot tudi potrošnikom. Tudi Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 25. 1. 2005 zapisalo, da je Slovenija s tem, ko je ustvarila (Mobitelov) monopol, ravnala nezakonito in protipravno.

Digitel d.o.o.

Podjetje Digitel so leta 1994 ustanovila podjetja Vanguard Communications Inc. iz Združenih držav, Feniks iz Novega mesta, Factor zunanja trgovina iz Ljubljane in Franc Čimžar, ki je od vsega začetka tudi direktor podjetja. Po več menjavah lastništva sta danes največja lastnika Digitela BSD nepremičnine z 32 % deležem in Vanguard Communications (njihov lastnik je sedaj AT&T) s 30 % deležem ter štirje posamezniki z manjšimi deleži.

Digitel je že marca 1994 pristopil k mednarodni skupini GSM MoU, ki je koordinirala delovanje operaterjev GSM, septembra 1994 je naredil poslovni načrt za opravljanje storitev GSM in hkrati začel pripravljati nabavo opreme za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture GSM. Digitel je junija 1994 vložil prvo vlogo na Urad Republike Slovenije za telekomunikacije (URST) za izdajo radijskih in telekomunikacijskih dovoljenj in ker URST ni odgovoril, je novembra 1994 urgiral pri takratnem Ministrstvu za promet in zveze (MPZ). URST je potem odgovoril, da dovoljenj ne more izdati, ker da je v pripravi novi pravilnik o razdelitvi radijskih frekvenc, MPZ pa je odgovoril, da pred sprejetjem Zakona o telekomunikacijah ne more izdajati dovoljenj za delovanje sistema GSM v Sloveniji. Zakon je bil sprejet šele leta 1997.

Mobitel d.d.

Doba mobilne telefonije se je v nekdanji Jugoslaviji začela leta 1987, ko so jugoslovanska PTT podjetja postavila testno analogno omrežje NMT za potrebe Univerzijade v Zagrebu. Leta 1990 so Združene PTT organizacije Slovenije sklenile sporazum o izgradnji mobilnega telefonskega omrežja Mobitel in sistem NMT je v Sloveniji zaživel poleti leta 1991, takoj po osamosvojitvi Slovenije. Konec leta 1991 so slovenska PTT podjetja (Združeno PTT podjetje in devet krajevnih PTT podjetij) ustanovile družbo Mobitel kot družbo v družbeni lastnini in se zavezala, da bodo dejavnost mobilne radiotelefonije (NMT) opravljala samo v družbi Mobitel, s čimer so na družbo Mobitel prenesle svoje radijsko dovoljenje za uporabo frekvenčnega spektra NMT. Združene PTT organizacije so se dne 1. 1. 1995 z uredbo Vlade Republike Slovenije preoblikovale v Telekom Slovenije (ki torej ni imel več nikakršnega radijskega dovoljenja za opravljanje mobilnih telefonskih storitev!).

Nastanek monopola 1995

Ključni dogodki pri nastanku monopola na trgu storitev GSM so se zgodili v manj kot mesecu dni od sredine decembra 1995 do sredine januarja 1996. Dne 14. 12. 1995 je Vlada RS zadolžila Ministrstvo za promet in zveze (MPZ), "da v sodelovanju z nosilcem mobilne telefonije nacionalnega operaterja govorne telefonije ... zagotovi v mesecu januarju 1996 začetek delovanja sistema GSM". Kasnejša interpretacija Vlade RS je bila, da je s to zadolžitvijo MPZja pravzaprav Mobitelu podelila koncesijo za opravljanje storitev GSM (čeprav Mobitel sploh ni bil izrecno omenjen!). Dne 5. 1. 1996 je bil sprejet dogovor med Telekomom Slovenije in Mobitelom, s katerim se je Mobitel zavezal uresničiti omenjeni sklep Vlade RS o začetku delovanja sistema GSM. Z dodatkom k navedenemu dogovoru z dne 11. 1. 1996 se je Telekom Slovenije strinjal, da se dovoljenje URST za dodelitev frekvenčnega pasu za GSM z začasno veljavnostjo dodeli Mobitelu (Telekom in Mobitel sta torej samemu sebi podelila dovoljenje!). MPZ je isti dan, 11. 1. 1996, izdalo ugotovitveno odločbo, da je Mobitel operator sistema GSM v Republiki Sloveniji in naslednji dan, 12. 1. 1996 je URST na pritisk MNZja podal izjavo (česar zakon ni predvideval), da namerava Mobitelu izdati radijska dovoljenja za delovanje GSM.

Prvi razpis GSM 1997

Po sprejetju Zakona o telekomunikacijah (ZTel) maja 1997 je Vlada RS novembra 1997 objavila prvi javni razpis za podelitev dveh koncesij GSM. Razpisno dokumentacijo je sicer dvignilo 11 podjetij, na razpis pa sta se prijavili samo dve podjetji, Digitel in Si.Mobil. Koncesijo je vlada februarja 1998 podelila Si.Mobilu, potem ko je med razpisom spreminjala kriterije izbire in druge koncesije sploh ni podelila. Si.Mobil je storitve začel tržiti marca 1999, dobra tri leta za Mobitelom, ki mu je do takrat uspelo pridobiti že več kot dvesto tisoč uporabnikov in se razpisa sploh ni udeležil.

Digitel se je na sklep vlade o podelitvi koncesije Si.Mobilu pritožil na Upravno sodišče, ki je sklep vlade odpravilo in pritrdilo pritožniku, da je bilo možno zakonito pridobiti koncesije le na podlagi javnega razpisa, v skladu z merili in pogoji ter na podlagi zakonito izvedenega postopka. Sodbo je leta 2001 potrdilo tudi Vrhovno sodišče. Vendar pa je Vlada sprejela nov sklep o podelitvi koncesije Si.Mobilu, še preden je postala odločba Upravnega sodišča pravnomočna, toda o tem ni obvestila niti Upravnega sodišča niti pritožnika Digitela, čeprav ji je to nalagal Zakon o upravnem sporu.

SDS proti korupciji

Stranka SDS je v prvi polovici leta 2004, torej pred jesenskimi volitvami, na katerih je prepričljivo zmagala, začela intezivno vojno proti korupciji. 26. aprila je zahtevala sklic izredne seje vlade, ki ga je med drugim utemeljevala z verjetno korupcijo v zvezi s poslovanjem švedskega izdelovalca opreme za mobilno telefonijo Ericsson, v katero bi lahko bili vpleteni tudi slovenski državljani, o čemer je Urad vlade RS za preprečevanje korupcije je že 4. 7. 2003 obvestil Državno tožilstvo RS. Mobitelov dobavitelj Ericsson naj bi namreč na švicarske račune plačeval provizije, ki so bile potem uporabljene za nagrajevanje posameznikov, ki so s svojimi političnimi vplivi omogočali Mobitelu protiustavno monopolno delovanje.

5. maja istega leta je SDS vložila ovadbo zaradi utemeljenega suma korupcije, nevestnega poslovanja in zaradi dejanj ministrstev oziroma upravnih organov, ki očitno niso imela podlage v zakonu pri podeljevanju koncesij za mobilno telefonijo. Po mnenju stranke zato, ker že od vsega začetka storitev GSM v Sloveniji ni bila vzpotavljena prava konkurenca, danes plačujemo do 30 % dražje mobilne storitve, kot bi jih sicer.

No, iz stranke SDS nam po dobrih treh tednih in večkratnih intervencijah niso utegnili odgovorili na naša vprašanja v zvezi s to ovadbo in takratnimi trditvami SDS (kaj menijo o tožbi Digitela, ali so še vedno mnenja, da je Vlada RS v devetdesetih letih "pri podelitvi koncesij Telekomu oziroma njegovim hčerinskim družbam kršila predpise in vzpostavila in ohranjala sistem monopola", in ali menijo, da bi morala država danes odškodninsko odgovarjati "zaradi takratnih dejanj ministrstev oziroma upravnih organov, ki očitno niso imela podlage v zakonu"). No, ja, volitve so pač mimo in stranka je sedaj na oblasti ...

Digitel proti državi

Če bi Digitel v skladu s poslovnim načrtom začel ponujati storitve GSM že sredi devetdesetih let, bi do danes lahko dosegel vsaj četrtino trga mobilne telefonije v Sloveniji, ki naj bi bil v celoti vreden dobro milijardo evrov, in njegov odškodninski zahtevek 315 milijonov evrov predstavlja vrednost tega potencialnega tržnega deleža. Digitel se že od leta 1995 v številnih sodnih postopkih bolj ali manj uspešno bori za svoje pravice. Leta 1997 je sprožil odškodninsko tožbo proti državi v vrednosti 3,4 milijona evrov, ker mu država ni omogočila testnega delovanja, čeprav je zanj zaprosil pred Mobitelom. Digitelu je že uspelo z odškodninsko tožbo v višini 213 tisoč evrov (in s še dvakrat toliko obrestmi), ker država ni spoštovala pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa za GSM leta 1998. Digitelu je leta 2006 uspelo tudi s tožbo proti državi na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in država mu mora izplačati 4200 evrov odškodnine z obrestmi zaradi kršenje konvencije o človekovih pravicah, pripravlja pa še dve novi tožbi proti državi v Strasbourgu. Franc Čižman, direktor in solastnik Digitela, pravi, da bodo vse tožbe gnali do konca in verjame v uspeh.

Slovenski Ostap-Bender

"Na področju telekomunikacij so se srečevali številni politični, strankarski in "ostap-benderski" interesi. Na mestu, na katerem sem bil (generalni sekretar LDS - op.p.), sem se zelo hitro znašel v navzkrižju teh interesov ter srečal z raznimi skušnjavci in skušnjavami. Skupina znotraj Peterletove SKD si je zamislila, da mora država "šenkati" koncesijo njihovemu Detlu 5, tu je bil s svojimi računicami Digitel, še pred tem Iskra Telekom ... Tu je morala vlada - in moj vpliv na to ni nobena skrivnost - potegniti določene poteze, da prepreči tovrstne razprodaje in s tem onemogoči razne finančne odvode. Če LDS ne bi imela take moči in vloge, bi bile mobilne telekomunikacije precej manj razvite, vrednost državnega premoženja, ki ga prek Telekoma predstavlja Mobitel, pa za faktorje nižja." (Gregor Golobič, Finance, 19. 1. 2004)

"Odločba, s katero naj bi se družbi Mobitel d.d. dodelilo operaterstvo GSM sistema na 900 Mhz frekvenčnem pasu v Republiki Sloveniji, po mojem mnenju nima podlage v 7. členu Zakona o sistemih zvez." (Zvonko Bajec, direktor URST, na sestanku na MPZ 11. 1. 1996)

"Ustavno sodišče se strinja s pobudnikom (Digitelom - op.p.), da takšna razlaga (Zakona o sistemu zvez - op.p.), kot izhaja iz mnenja MPZ z dne 10. 1. 1996 in kasneje iz dejanj Uprave (RST) in MPZ (po nalogu Vlade), sploh ni bila možna." (Delna odločba Ustavnega sodišča, 10. 7. 1997)

"Prav tako menimo, da je dopustno koncesije pridobiti le na podlagi javnega razpisa z jasno določenimi merili, skladnimi z zakonom, ... predvsem zaradi preprečitve arbitrarnosti pri podeljevanju koncesij in zaradi vzpostavitve enakopravnosti konkurentov." (Državni zbor Republike Slovenije, 1998)

"O podelitvi koncesije lahko Vlada Republike Slovenije odloča po prostem preudarku, ... Zaradi različnih podatkov v ponudbah Simobil in Digitela je bilo potrebno določiti bolj podroben način ocenjevanja." (Nevenka Črešnar Pergar, generalna sekretarka vlade RS, 1998)

"Glavno ozadje vseh zapletov (ob uvajanju GSM - op.p.) je močno povezano s strateškim interesom stranke LDS, ki ga je udejanjal generalni sekretar Gregor Golobič skupaj z vodstvom Mobitela in njihovimi dobavitelji." (dr. Miro Rozman, državni sekretar za telekomunikacije, Finance, 7. 3. 2001)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki