Microhoo, Yahoogle ali kdo bo koga

Temu, čemur smo bili priča zadnji mesec dni, lahko rečemo le odprta vojna med nekaterimi največjimi računalniškimi podjetji na svetu. Microsoftov poizkus prevzema družbe Yahoo je naletel na odpor, posledica pa so različne poteze, ki vpletajo še številne druge tekmece. Ali partnerje. Kdo bi vedel? V vojni je vse mogoče.

Za začetek le nekaj podatkov, da se skupaj postavimo na isti imenovalec. Microsoft je februarja presenetil javnost (no, nekateri analitiki so to napovedovali že lep čas) z napovedjo, da namerava prevzeti družbo Yahoo. Eno izmed največjih presenečenj pri tem presenečenju je bil znesek, ki ga je pripravljen plačati za transakcijo - 44,6 milijarde dolarjev. Silno veliko denarja, pa vendar je vodstvo družbe Yahoo prepričano, da je tržna vrednost družbe večja (?!). Zato so ponudbo najprej (bolj ali manj) vljudno zavrnili.

Nato je minilo nekaj tednov prikritega in manj prikritega snubljenja, pa tudi ni obrodilo sadov. Nato je Microsoft udaril s pestjo po mizi in določil rok, do katerega pričakuje pozitiven (!) odgovor vodstva družbe Yahoo, drugače bo ubral drugo pot, med drugim poskušal zamenjati vodstvo (prek skupščine delničarjev) ali pa znižati prevzemno ponudbo, to pa bi predvidoma imelo zelo negativne posledice za vrednost delnic Yahooja. Z drugimi besedami, sovražni prevzem.

Če bi šlo za državne politike, bi temu rekli odkrita napoved vojne. In prav po enakem scenariju so se odvrtele nadaljnje poteze z obeh strani. Če ti grozi vojna, moraš hitro poiskati zaveznike. Celo nekdanji sovražniki (pardon, tekmeci) lahko postanejo zavezniki, če vidijo novega skupnega sovražnika. Po tem scenariju se je začelo dogajati nekaj nepojmljivega - polarizacija Microsoft proti (domala) vsem.

Nekaj podrobnosti. Yahoo se je tako rekoč čez noč odločil, da bo protestiral in po možnosti uporabil programsko podporo za spletne oglase, ki je v lasti družbe Google. Do včeraj kaj takega ne bi bilo mogoče. Torej so zavzeli stališče: bolje Google kot Microsoft. Pa je to le pesek v oči delničarjem, najbrž z namigovanji na obljube, ki jih bo težko udejanjiti. Druga poteza, ki so jo potegnili, je ne ravno tajni pogovor z družbo Time Warner o možnosti prevzema družbe AOL. Ta nekdanji velikan (pred)internetne dobe se v novi konstelaciji moči kar nekako ne znajde, Time Warner pa je zanj preveč odštel, da bi ga preprosto prodal. Zanimiv pa je izračun iz ozadja - Yahoo bi prevzel AOL, če bi Time Warner vložil v Yahoo. Poskušajo pritegniti še enega botra, ki bi potencialni sovražni prevzem vsaj otežil, če že ne preprečil.

Microsoft seveda ni ostal dolžan, saj se je, glej ga zlomka, izvedelo, da se v Redmondu dogovarja z družbo News Corporation, sicer glavnim lastnikom spletnih dveri MySpace. Mimogrede, mnogi so se že vprašali, kam bo pritegnilo Facebook, ki je še zadnji od "neodvisnih" med najbolj vročimi ponudniki spletnih storitev. Osebno mislim, da s temi potezami še ni bila izrečena zadnja beseda v oblikovanju nasprotnih okopov.

V ozadju celotnega spopada pa je precej bolj žalostna zgodba, ki je značilna za današnje čase in je lahko tudi kritika "nove svetovne ureditve" ali celotnega mednarodnega finančnega sistema. Dejstvo je, da nobeno od omenjenih podjetij, ne glede na moč posameznikov, ne more zadati potrebnega usodnega udarca brez podpore delničarjev. Celotna predstava, ki jo uprizarjata obe strani, je namenjena predvsem njim. Komu bolj verjamete, nam ali njim? Kdo vas lahko pripelje do bogatejše prihodnosti? Pa ne glede na to, da so za ceno zmage pripravljeni zamajati vrednost delnic teh istih vlagateljev, na katere ciljajo.

Vsi skupaj, tako igralci te igre kot delničarji, se na trenutke obnašajo skrajno absurdno. Oglejmo si samo ta podatek - po napovedi namere o prevzemu družbe Yahoo se je vrednost delnic Microsofta, pričakovano, zmanjšala za kar 11 %. Pazite, delničarji se niso odzvali na poslovanje družbe Microsoft, ne glede na njihove več kot trdne temelje (vsaj ta hip), temveč so se zgolj usmerili na pričakovanja, povezana z družbo Yahoo. Po drugi strani finančni analitiki menijo, da bi Microsoft mirno lahko povečal ponudbo za okrog 10 %, ne da bi zamajal zaupanje svojih vlagateljev. Vse skupaj je postala ena sama velika špekulacija.

Toda to so kratkoročne zadeve. Vprašati se je treba, zakaj se vse to dogaja? Ali bo izplen vseh teh potez z obeh strani res večji od vložka? Vsi namreč postavljajo na prvo mesto nekaj, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti. Vsi merijo na čim večjo pridobitev števila uporabnikov in, še bolj specifično, na čim večji tržni delež na področju spletnega oglaševanja.

Kaj pa, če na cilju ni tistega, kar pričakujejo? Sodeč po analizi, ki jo je opravilo podjetje ComScore, Američani (prepričan pa sem, da tudi drugi) manj klikajo spletne oglase kot nekdaj. Primerjava letnih rasti oglaševalskih klikov razkriva, da se je oktobra rast zmanjšala za 37 %, novembra za 27 %, decembra za 12 %, januarja nič (sezonskega značaja) in februarja zopet za 3 %. Trend je torej upadanje. Mar smo se uporabniki interneta naveličali spletnih oglasov? Ali smo postali imuni za vse bolj agresivno in vsenavzoče oglaševanje? Kot kaže, je odgovor vse bolj pritrdilen. Ali je torej pametno staviti na predpostavke, ki temeljijo na trenutni vzhičenosti javnosti? S te plati celotno dogajanje nekoliko spominja na pikakom zlom na začetku desetletja. Vsi vemo, kako se je končala ta zgodba.

Ko smo že pri vseh teh družbah - vse v svojih javnih nastopih poudarjajo svojo podporo razvoju, inovacijam, celo odprtosti. Mislim pa, da bi največ naredili na tem področju, če sploh ne bi vlekli teh potez. Za vse nas bi bilo najbolje, če bi Yahoo ostal neodvisen. Le več ponudnikov lahko zagotovi dovolj alternativ, da je prostor za resnične inovacije. Če bi bila vsa ta odprtost in povezljivost med sistemi Web 2.0 res takšna, kot jo vsi opevajo, pravzaprav sploh nihče ne bi pomislil na poslovne poteze, kot so prevzemi. Sploh ne za tako velike vsote, kot so v igri tokrat. Toda zdaj počasi že zveni, kot da sem privrženec "teorije skrivne zarote".

V času pisanja tega mnenja še ni jasno, ali bo Microsoftu z njegovimi javnimi in prikritimi potezami uspelo ali pa bo uspelo kaki drugi koaliciji. Morda se zgodi celo to, da bo zgodbe o prevzemu kmalu konec. Zelo malo pa je možnosti, da bi Yahoo ostal resnično neodvisen. Toda mislim, da bomo posledice trenutnega dogajanja čutili in komentirali še lep čas.

Vsi merijo na čim večjo pridobitev števila uporabnikov in, še bolj specifično, na čim večji tržni delež na področju spletnega oglaševanja. Kaj pa, če na cilju ni tistega, kar pričakujejo?