Nadebudni računalnikarji - čaka vas zapor

Nadebudni računalnikarji - čaka vas zapor
Objavljeno: 25.11.2008 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Mnenja | Revija: November 2008

S prvim novembrom naj bi začel v Republiki Sloveniji veljati nov kazenski zakonik (KZ-1), ki predvideva kar nekaj novih in strogih kazni. Bralci ste nas začeli opozarjati predvsem na kazni za kršitelje avtorskih pravic, med katerimi bomo našli skoraj slehernega računalnikarja, vsekakor pa vse spletne navdušence. Tako sem dobil zanimivo "vikend" nalogo, v kateri naj bi podrobneje preučil, kaj vse lahko doleti malopridne državljane ...

Naj že na začetku povem, da nisem nikakršen pravnik ali poznavalec pravnega sistema, po izobrazbi sem univerzitetno diplomirani ekonomist, sicer pa človek z dobršno mero logičnega sklepanja. Na prvi pogled dolgočasna naloga se je hitro sprevrgla v zaskrbljeno razmišljanje. Pa začnimo.

Lažni preplah?

Slovenski spletni mediji so zagnali precejšen vik in krik okoli členov, ki obravnavajo kršenje avtorske in sorodnih pravic, češ zdaj po novem kazenskem zakoniku bodo šli vsi spletni pirati v zapor. Na njihovo smolo moram razkriti, da se na tem področju ni nič spremenilo - ti členi so bili že do zdaj v veljavi in taki ostajajo tudi naprej. Kako je z njihovo uporabo v praksi, pa sami dobro veste - po prstih jo vsako leto dobita le pirat ali dva ter nekaj podjetij, ki se nato z organizacijo BSA (Business Software Alliance) pogodijo o odkupu licenc in plačilu simbolične kazni. Volk sit, ovčke pa tudi zvečine cele.

Kršitev materialnih avtorskih pravic

148. člen

(1) Kdor z namenom prodaje neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Če tržna cena avtorskih del iz prejšnjega odstavka pomeni veliko premoženjsko vrednost, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

(3) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

(4) Primerki avtorskih del in naprave za njihovo reproduciranje se vzamejo.

Kako tolmačiti zgornji (in spodnji) zapis? Do triletno zaporno kazen si lahko prislužite že s pretirano spletno dejavnostjo, če vam organi pregona dokažejo izmenjavo programske opreme in/ali filmov ter glasbe, katerih vrednost je večja od vsote petih slovenskih povprečnih neto plač. Bivanje v zaporu se lahko podaljša še za dodatni dve leti, če preiskovalci ugotovijo in sodno dokažejo, da ste naredili "škode" za 50 povprečnih plač, to pa je ob trenutnih razmerah v državi okoli 44 evrskih tisočakov. Največje kršitelje pa čaka do osem let zapora. Ampak, kot rečeno, to velja tudi že v tem trenutku.

Kršitev avtorski sorodnih pravic

149. člen

(1) Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni veliko premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do petih let.

(3) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

(4) Primerki izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih zbirk in naprave za njihovo reproduciranje se vzamejo.

Zakonodaja je eno, izvajanje pa nekaj drugega. Kot lahko slišimo z vseh vetrov, prenos le nekaj delov filma pravno še ne pomeni povsod, da je uporabnik prenesel avtorsko delo. Dodatno bi morali nato loviti še druge uporabnike, ki so poleg prvega prenesli še druge dele. Gre za pravne standarde, ki jih bo treba natančneje določiti, bodisi s podzakonskimi akti bodisi s prakso sodišč. To pa utegne trajati nekaj let, desetletja in na stotine opazovanih primerov in razbiranja pravičnega.

Večje spremembe

Po mojem laičnem mnenju je daleč največja sprememba odprava relativnega zastaranja,; to posledično pomeni, da se je bistveno podaljšal čas, ko organi kršitelje preganjajo zaradi kaznivih dejanj. To spremembo tudi pozdravljam, saj je iz splošne prakse očitno, da je vse preveč primerov zastaralo, a ne zaradi neučinkovitega zakona, predvsem zaradi pooočaaaaaasneeegaaaa sodstva.

Pretirana ostrina

V nekaterih delih, še posebej tistih, ki zadevajo medije, je zakon prav nerazumno oster. Če za trenutek odmislimo vse domače pirate in se posvetimo pravim poklicem, kaj hitro ugotovimo, da bodo poslej za slabo opravljanje svojega dela najbolj na udaru odgovorni uredniki, nič bolje pa se ne bo godilo niti izdajateljem in/ali tiskarjem?! Famozni 166. člen KZ-1 namreč predvideva naslednje kazni za javno objavo kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime:

(1) Odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, se za kazniva dejanja iz 158. do 165. člena zakonika, ki so storjena z javno objavo teh dejanj v časopisih in revijah, radijskih in televizijskih programih, elektronskih publikacijah, na teletekstu ali v drugih oblikah dnevnih ali periodičnih publikacij ali na spletnih straneh, kaznuje v mejah kazni, predpisane za kaznivo dejanje, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in teh dejanj ni mogel preprečiti.
(2) Enako se kaznuje izdajatelj ali tiskar, če je bila javna objava kaznivih dejanj iz 158. do 165. člena tega zakonika storjena po neperiodični tiskani publikaciji, in izdelovalec, če je bila storjena po gramofonski plošči, na zgoščenki, filmu, DVD-ju in drugih videosredstvih, zvočnih ali podobnih sredstvih, ki so namenjene širšemu krogu ljudi.

"Po starem" je urednik, denimo, odgovarjal le, ko ni želel izdati imena avtorja.

Ob tem se menda upravičeno sprašujem, kje so kazni za vse (ne)odgovorne v javni upravi, ki na svojih položaj zagrešijo prenekatero škodo na račun naroda, pa jo vedno znova odnesejo brez posledic.

Pisali, a ne prebrali

Sicer pa se sprašujem, kdo je tak zakon sploh spisal, saj sem sam s svojim laičnih pravnim znanjem v njem našel dovolj cvetk, da sem prepričan, da zadeva nikakor ne drži vode. Navajam nekaj zgledov, ki nazorno kažejo na napake oblikovalcev zakonika.

Ugrabitev letala ali ladje

329. člen

Kdor s silo ali resno grožnjo, da bo uporabil silo, prevzame nadzor nad letalom, ki leti, ali nad ladjo, ki pluje, se kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.

Torej, če ugrabite ladjo ali letalo, ko se ta/to še ne giblje, potem ni zaporne kazni (če s svojimi dejanji seveda niste kršili še kakšnega drugega člena)? Pa še en člen o piratstvu, tokrat tistem "pravem":

Piratstvo

374. člen

(1) Kdor s silo ali z resno grožnjo, da bo uporabil silo, s kršitvijo pravil mednarodnega prava prevzame oblast nad letalom ali nad ladjo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(2) Enako se kaznuje tudi član posadke letala ali ladje, ki se upre in prevzame oblast nad letalom ali ladjo.

(3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.

Se tudi vam zdi, da so eno in isto stvar prepovedali dvakrat? Pa to ni edini primer podvajanja, primerjajte 309. in 320. člen.

Bo KZ-1 vzdržal?

Novi kazenski zakonik vsaj po mojem skromnem mnenju nima nobenih možnosti za daljšo veljavnost, saj je luknjičast kot švicarski sir in bi kot tak naredil zgolj medvedjo uslugo kršiteljem, ki bi s pomočjo dobrih odvetnikov kaj hitro pristali na prostosti. Sam verjamem, da bo novi parlament na svoji prvi seji KZ-1 razveljavil, če pa do tega ne bi prišlo, bo naloga padla na ramena Ustavnega sodišča. Vmes pa se nam bo smejal ves svet ...

PS: Če bi se radi iz srca ali pa zaskrbljenosti nasmejali številnim umotvorom iz novega kazenskega zakonika (http://www.uradni-list.si/1/content?id=86833), predlagam branje naslednjih členov: 110, 163, 164, 165, 241, 242, 254, 261, 262, 263, 264, 288, 295 in še bi lahko našteval. Ste že prešteli, koliko vaših znancev, morebiti celo vi sami, bi že moralo pristati za zapahi?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki