Pro et contra
To, da je vsakodnevno tekanje, celo med službo, postalo nekaj vsakdanjega, sem se že navadil, toda ali je res koristno ob tem vleči s seboj tudi kupe elektronike, od navigacijskih naprav do predvajalnikov glasbe?
To, da je vsakodnevno tekanje, celo med službo, postalo nekaj vsakdanjega, sem se že navadil, toda ali je res koristno ob tem vleči s seboj tudi kupe elektronike, od navigacijskih naprav do predvajalnikov glasbe?
Na področju mobilne telefonije (no, raje kar telefonije) imamo pogosto občutek, kot bi šlo za pokvarjeno ploščo, ko pišemo, kako so v Applu zopet podrli prodajne rekorde in kako vsi množično kupujejo njihove iPhone. Hkrati pa so novice iz sveta Androida že dalj časa razmeroma negativne – podjetjem, ki izdelujejo te naprave, naj bi šlo slabo, vzpenjajo se edino kitajska podjetja (Xiaomi, Huawei, Lenovo), pa še ta bolj zaradi nizkih cen.
Ko je Prešeren leta 1844 napisal Zdravljico, ni mogel vedeti, ali jo bo sploh lahko priobčil svetu. Odobriti jo je moral cenzor, zato je kar sam izločil tretjo kitico, četrto pa mu je prečrtal Miklošič. Ker pesnik pohabljene pesmi ni maral izdati, je v celoti izšla šele po marčni revoluciji. Če bi jo napisal danes, bi jo lahko takoj objavil po internetu, kjer bi jo lahko prebral kdorkoli. Ali pa nihče, če bi tako hoteli bogovi.
Za Monitor se stara »sezona« konča s poletjem, nova pa začne septembra, ko začnemo v uredništvu mozgati o tematikah, ki jih bomo pokrili v naslednjem letu. Tako kot vedno, je ta razmislek tudi letos naplavil kar nekaj tehnologij, ki so že ali pa bodo počasi izpadle iz revije.
Vedno več televizorjev se pohvali z ločljivostjo 4K, obenem pa nekatere naše televizijske postaje še vedno oddajajo v prastari ločljivosti PAL. Je nakup modela s 4K res smiseln?
Pišem še zadnjih nekaj člankov za naslednjo številko revije, urednik je že rahlo živčen, sam pa počasi tudi postajam, žal po krivdi tehnike. In to tiste, ki naj bi bila najboljša.
Bliža se čas dopustov. Najprej v službi norimo, da bo vse pripravljeno za teden ali dva miru in popolnega odklopa, nato nas podobna bitka čaka še doma. Pakiranje mi ni bilo nikoli pri srcu, v zadnjih letih, ko se je nabralo nepregledno število tehnoloških dobrin, pa je postalo kar prava muka.
Microsoft je za 26,2 milijarde (!) dolarjev kupil LinkedIn, nekakšen »poslovni Facebook«. Se zdi le meni ali te multinacionalke z milijardami res ravnajo kot svinja z mehom?
Ali prevlada mobilnih aplikacij morda nakazuje smrt spletnih aplikacij ali kar spleta v celoti? Zdi se, da mora prav vsaka storitev imeti vse mogoče aplikacije, spletna stran pa je tam le še za podporo.
Mobilna revolucija je precej pretresla spletni svet in mu postavila nove izzive. Spletne strani so morale postati odzivno oblikovane in se same prilagajati različnim zaslonom. A za marsikatero to ni bilo dovolj.
Ali menite, da morate svoje računalnike vsakih nekaj let nadgraditi in zamenjati? Nekateri sodijo, da je to nepotrebno, in se nadgradenj niso šli že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na primer jedrske sile Združenih držav Amerike …
Berem, da se v tujini še vedno, in vedno bolj, zelo dobro prodajajo prenosniki Chromebook. Je vam jasno, zakaj, in ali bi jih priporočali tudi Slovencem?
Pred kratkim sem nekje v spletu zasledil novico o LGjevem novem telefonu G5 (preizkus si lahko preberete na naslednjih straneh), za katerega so na tisti strani zapisali, da gre za pozabljenega zastavonošo. Ta oznaka niti ni tako daleč od resnice, s tem da LG ni edini, ki se ubada s krizo identitete. Vse bolj se zdi, da se z enakimi težavami ukvarjajo tudi v HTCju in Sonyju. Vsi trije »pač« izdelujejo neke androidne telefone.
S to številko v Monitorju opuščamo rubriko, v kateri smo redno popisovali najboljše programe za telefone z Windows Phone. Ker je teh programov vedno manj (pa še ti niso vedno najboljši) in ker bo Windows Phone zdaj zdaj umrl.
Za Monitor že od leta 2010 opisujem zabavno elektroniko. V tem času sem imel v rokah skorajda vse telefone, ki so naprodaj pri nas. Ko človek stopi v trgovino, že sama količina telefonov zmede in odločitev na prvi pogled ni lahka. V resnici pa je resnih izbir med telefoni malo.
Zanimanje za osebne računalnike, PC in druge izvedbe, pospešeno zamira. Zdaj je že povsem jasno, da ne gre zgolj za posledico krize ali zasičenosti trga, temveč za prehod v dobo po osebnih računalnikih.
Ima navidezna resničnost res prihodnost? Bomo večere res kmalu preživljali z očali za navidezno resničnost na nosu? Ali pa bodo preživeli le 360-stopinjski posnetki?
Na tokratnih nenehnih preizkusih smo preizkusili tri servirne pladnje in en telefon. Ali, če gledam s stališča našega urednika (in tudi Anžeta, ki sicer veliko piše o telefonih), tri telefone in eno majhno igračo. Obe stališči sta legitimni, kot bi rekel Anže.
»Vi ste strokovnjak za to področje. Povejte, ali naj to naredimo?«
»Ne, mislim, da to ne bi bilo najpametneje.«
»Hm ... Toda mi bi to kljub temu radi naredili.«
Poleg virusov, izsiljevalske kode in drugih nevšečnosti v digitalnem življenju na vsakogar preži nevarnost kraje identitete. Če smo se nekdaj smejali lahkovernim tujcem, ki so zasebne podatke brez slabe vesti zaupali elektronskemu naslovu (lažne) prsate plavolaske ali afriškega princa, ki mu je država odrekla gostoljubje, nam danes ni več do smeha. Tehnologija je napredovala in z njo so odrasli tudi zlikovci.
Šifriranje podatkov in komunikacij postaja tudi za navadne uporabnike nekaj vsakdanjega. V časih, ko do nas in naših naprav pelje množica na široko odprtih poti, tudi ne more biti drugače.
V vaših člankih redno prebiram, da se zgražate nad preoblekami telefonov z Androidom. Se da morda slišati tudi drugo mnenje?
V Monitorju redno odgovarjamo na vprašanja bralcev, v odgovorih pa največkrat uporabimo izraz »odvisno«. Kateri je najboljši prenosnik? Odvisno. Fotoaparat? Odvisno. Tiskalnik, telefon, grafična kartica? Odvisno. Kriterijev je veliko preveč, da bi se v nekem segmentu kar odločili za najboljšo napravo. Zato imamo različne razrede, v katere razvrstimo naprave, a kljub temu ima vsak uporabnik drugačne želje in potrebe.
V zadnjih letih smo se dodobra naposlušali zgodb in načrtov, ki omenjajo oblak in oblačne storitve. V poslovnem in potrošniškem svetu so nas preplavile rešitve, storitve in obljube.
Le redka podjetja imajo pogum, sredstva in tržni položaj, da lahko ustaljene smernice in celo standarde spreminjajo kar sama, včasih celo brez mnenja preostanka industrije. Pot, po kateri pridemo do največjih preskokov v znanosti in tehnologiji, je pogosto razmišljanje onkraj ustaljenih okvirjev.
V Monitorju redno preizkušamo tudi naprave, ki s »tehniko« nimajo nič drugega skupnega kot to, da se nekam povezujejo, v splet ali pa vsaj do telefona. Včasih je povezovanje smiselno, vedno večkrat pa kar samo sebi namen. Dobrodošli v internetu stvari.
Bralci se spreminjamo, bralne navade so drugačne, povprečen čas zbranosti bralca se krajša, internet je preplavljen z množico vedno krajših in vedno bolj grafično bogatih novic. Bralci v resnici ne beremo več, temveč le bežno zaznavamo naslove in podnaslove.
Zdi se mi, da se je internet razpasel prek vseh meja, da prodira prav v vse pore naše družbe. Sledi nam doma in na poti. Mar res ni druge poti?
V tokratni številki smo po nekaj mesecih zopet preizkusili nekaj več tiskalnikov, nekaj laserskih modelov in kar šest različnih brizgalnih.
Če je verjeti napovedim, bo letošnje leto v znamenju navidezne resničnosti, kjer naj bi prodali 10-krat več izdelkov kot lani.
Arhiv
Po avtorjih