Tempo razvoja je v računalniški industriji res peklenski. Nad tem sem načeloma navdušen, a vedno bolj dobivam občutek, da bi se lahko industrija kdaj pa kdaj tudi nekoliko ozrla nazaj. Namesto novih funkcionalnosti in zmogljivosti bi lahko izboljšali delovanje starih.
Sodobni uporabnik, kupec, stranka, komitent, skratka človek, ima v svojem življenju ponavadi premalo denarja in še manj časa. Vajen je, da ga ponudniki skrbno poslušajo, izdelek in storitev prilagodijo njegovim navadam ali pa so vsaj tako spoštljivi, da ga s storitvijo ne spravljajo ob pamet. Zato ker stranka seveda prinaša evre, če že ni kralj.
V prejšnjem Monitorju sem pisal o računalnikih, ki so povsod okoli nas, tudi v avtomobilih in avtomobilskih motorjih. Tokrat nadaljujem z računalniki, ki jih izdelovalci avtomobilov vgrajujejo v potniško kabino. Z eno besedo – katastrofa.
Tudi po tem, ko sem prebral prispevku o preizkušenih očalih za navidezno resničnost, ostajam zmeden – je kartonasti izdelek res dovolj dober ali naj posežem po resnejši napravi?
V tokratni številki smo preizkusili tri nadvse zanimive in dobre fotoaparate, a nobeden ni prav poceni, prej nasprotno.
Uber je v zadnjih letih postal prototip moderne delitvene ekonomije (angl. sharing economy).
Je 3D res mrtev ali se kljub vsemu skriva v oznaki VR? Tako kot smo že bili priča slabemu poznavanju osnov stereoskopije v 3D »evoluciji« prejšnjih let, se bo podoben scenarij očitno odvijal tudi v novem, virtualnem svetu. A s to razliko, da bo slabo počutje zaradi virtualnosti še bolj intenzivno!
Navdušenje nad računalniki in tehnologijo je najverjetneje razlog, da sploh berete te vrstice, pa tudi razlog, da te vrstice že 24 let sploh nastajajo. Kljub temu imam včasih občutek, da je to navdušenje že prešlo v odvisnost. Odvisnost nas posameznikov, pa tudi družbe, celo civilizacije.
Malce sem zamudil vlak, ko so vsi kupovali tablice, zdaj pa berem, da niso več tako priljubljene kot včasih. Ali to pomeni, da so bile le muha enodnevnica?
Proizvajalci se vedno znova hvalijo s funkcijami, ki bi tako ali tako morale biti samoumevne. Razen takrat, ko niso.
Kot dolgoletni naročnik Monitorja sem si tudi tokrat z veseljem prebral članek o preizkusu barvnih laserskih tiskalnikov. Žal v njem nisem zasledil ključnega podatka – roka trajanja tonerjev, ki ga zadnje čase navaja Canon, HP pa isto počne pri črnilu za brizgalnike. Da, prav ste prebrali, toner in črnilo se menda lahko pokvarita!
Evropski digitalni trg je v primerjavi z ameriškim zelo neenakomeren in evropski telekomi so v primerjavi z drugimi sektorji industrije informacijske tehnologije velik igralec, ki zaenkrat vlada tako političnim strankam, aktivistom kot tudi drugim interesnim skupinam. Rezultat je bila konec oktobra v evropskem parlamentu sprejeta slaba uredba, ki v besedilu nikoli dejansko ne zapiše termina »nevtralnost interneta«.
Več nedavnih novic meče slabo luč na zasebnost v spletu. Poleg pomembnih kriminalnih zgodb in vladnega vohljanja odmevajo tudi nesrečne intimne zgodbe. Senzacionalne novice sicer kratkotrajno prodajo prgišče izvodov več, a internet obenem neupravičeno očrnijo kot leglo vsega zla. Toda le korak ali dva stran najdemo tudi precej vzpodbudnih in celo zabavnih zgodb.
Pozoren bralec bo ob zgornjem naslovu zagotovo zastrigel z ušesi, saj sem uvodnik s skorajda enakim naslovom že napisal, in sicer pred kratkim, letos poleti. Toda tokrat ne bo govor o telekomunikacijah, temveč o »oblakih«.
Je nova Microsoftova pisarna Office 2016 res vredna nadgradnje, ali jo lahko preskočim, kot sem preskočil že zadnjih nekaj različic?
Pred slabim letom dni smo na naših »Nenehnih preizkusih« uvedli dva nova segmenta, tablice in pametne telefone. O tem sem na teh straneh pisal v januarski številki - enostavno se je sproti nabiralo dovolj tako enih kot drugih, da so si zaslužili biti del tega dela revije. Obenem se druge naprave, ki sodijo v to rubriko, nekoliko počasneje menjavajo (tiskalniki, prenosniki).
Vrsto let že ugotavljamo, da računalniki prodirajo v vse pore vsakdanjega življenja, pa naj gre za stanovanja, zdravstvene in športne pripomočke, ne nazadnje tudi avtomobile. Toda po vrsti škandalov, ki jih doživljamo v zadnjih mesecih na področju avtomobilizma, lahko le žalostno ugotovimo, da se nismo ničesar naučili. Avtomobilski industriji spodrsava pri najbolj bedastih, sramotnih zvijačah, ki smo jih v računalništvu srečevali in vsaj nekoliko izkoreninjali že pred leti, celo desetletji.
Preteklost je polna teorij, ki so svoj čas veljale za zvest opis sveta, a so kasneje romale na smetišče zgodovine. Kemiki so verjeli, da snovi pri gorenju izgubljajo flogiston z negativno maso. Fiziki so zaupali modelom atoma, za katere se je kasneje izkazalo, da so napačni. Astronomi so verjeli, da je središče vesolja. In z ovržbo vsake teorije sta napredovali znanost in tehnologija.
Vsi vemo, da je Slovenija majhna država in da ima to svoje prednosti, pa tudi slabosti. Saj veste, v eni uri s smučišča do morja, obenem pa draga država in šibko in nezanimivo gospodarstvo. Slednje je vedno bolj očitno tudi na področju IT.
V internetu berem, da so uspešnica spletne pretočne vsebine, kot so Netflix in podobne, pri nas pa oglasne vsebine polnijo prispevki o novostih s področja klasičnih televizijskih storitev. Smo res tako za časom ali lahko slednji dejansko nadomestijo pretočne novosti?
Prejšnji mesec sem na teh straneh pisal o stanju industrije mobilnih telefonov, kjer se izdelovalci že dlje časa napadajo z vedno nižjimi cenami. To jih je večino pripeljalo do vse nižjih marž in vedno večjih finančnih oziroma poslovnih težav.
Priznam, zahteven sem. Pri marsičem težim za brezhibnostjo. Sploh tam, kjer sem je vajen in vem, da je izvedljiva. Ena takih stvari je računalnik. Iz zabavne igrače je prešel v delovno orodje. Pri delu je učinkovitost visoko na lestvici. Pred njo bi lahko bilo zadovoljstvo. Človek lažje dela, ko je zadovoljen, in zadovoljstvo je večje, če orodje deluje.
Ponavljajte za menoj: vohun, vohun, vohun … recimo, petdesetkrat. Na koncu bosta od besede ostala le zloga, za katera ne bo čisto jasno, ali sploh predstavljata kakšno besedo. Poskusite lahko s katerokoli besedo, rezultat bo enak. Pojav je znan že pol stoletja pod imenom semantično nasičenje in je vzpodbudil kopico raziskav. Vsaka beseda je v možganih zapisana z nevronskim vzorcem, ponavljanje iste besede pa aktivira venomer iste sinaptične povezave in te se utrudijo. V resnici vsaka ponavljajoča se dejavnost povzroča reaktivno inhibicijo, kot se temu učeno reče, ki je pri papagajskem ponavljanju besed izguba pomena.
Navadili smo se že, da v žepu nosimo računalnike, toda ali to res pomeni, da se moramo sprijazniti tudi s prislovično nezanesljivostjo in ranljivostjo teh naprav? Kajti če je tako, kaj nas šele čaka po tem, ko bodo v splet povezani tudi (vsi) naši avtomobili!
Potrebujem poslovni telefon, sredstvo za klicanje, za beleženje klicev, pregled e-pošte, spletnih strani. Pogoji: enostavnost, hitro, tekoče in zanesljivo delovanje več let. Kakšne so vaše izkušnje?
Pred kratkim smo na spletni strani objavili novico o tem, da je podjetje HTC s stališča borze praktično ničvredno. Vse delnice podjetja so skupaj vredne manj, kot ima podjetje na zalogi denarja. Z drugimi besedami, podjetje bi moralo domala plačati nekomu, da ga odkupi. Seveda je to zelo posplošeno, a poanta je jasna – HTCju gre slabo in nihče ne verjame, da bo v kratkem kaj bolje. Po nekaterih ocenah bi se lahko iz rdečih številk izvlekel šele čez dve leti.
Spletna prodaja je temeljito spremenila nakupovalne navade slehernega kupca. Čeprav so privrženci fizičnih trgovin še vedno v večini, se v spletu obrača zelo veliko denarja. Kupcu so na voljo neverjetna izbira, nižje cene, stalna dostopnost in prijazna storitev. Vsepovsod, razen v Sloveniji.
Naš svet upravljajo računalniki. Internet teče na računalnikih, iskalne rezultate razvrščajo računalniki, tovarne poganjajo računalniki, pisarne so polne računalnikov, naši domovi se šibijo pod računalniki, hej, celo v našem žepu in celo na zapestju (!) nam ždi računalnik. Zakaj nas torej še vedno vse preveč obvladuje čisto navadna, analogna papirologija?
Vedno znova berem o tem, da bo treba nadgraditi nove Windowse pa operacijski sistem za iPhone pa prišel je novi Android pa … Ali je res nujno, da se moramo uporabniki ukvarjati s takimi, potencialno stresnimi situacijami?
Zgornje ime mi je izpljunila posrečena spletna stran, imenovana Android Phone Name Generator (na koncu le dodate končnico .com in že si lahko generirate lastne telefone Android). Spletna stran je sicer šala, a je zabavna ravno zato, ker sploh ni tako zelo iz trte izvita.
Arhiv
Po avtorjih
