Pred kratkim smo na spletni strani objavili novico o tem, da je podjetje HTC s stališča borze praktično ničvredno. Vse delnice podjetja so skupaj vredne manj, kot ima podjetje na zalogi denarja. Z drugimi besedami, podjetje bi moralo domala plačati nekomu, da ga odkupi. Seveda je to zelo posplošeno, a poanta je jasna – HTCju gre slabo in nihče ne verjame, da bo v kratkem kaj bolje. Po nekaterih ocenah bi se lahko iz rdečih številk izvlekel šele čez dve leti.
Spletna prodaja je temeljito spremenila nakupovalne navade slehernega kupca. Čeprav so privrženci fizičnih trgovin še vedno v večini, se v spletu obrača zelo veliko denarja. Kupcu so na voljo neverjetna izbira, nižje cene, stalna dostopnost in prijazna storitev. Vsepovsod, razen v Sloveniji.
Naš svet upravljajo računalniki. Internet teče na računalnikih, iskalne rezultate razvrščajo računalniki, tovarne poganjajo računalniki, pisarne so polne računalnikov, naši domovi se šibijo pod računalniki, hej, celo v našem žepu in celo na zapestju (!) nam ždi računalnik. Zakaj nas torej še vedno vse preveč obvladuje čisto navadna, analogna papirologija?
Vedno znova berem o tem, da bo treba nadgraditi nove Windowse pa operacijski sistem za iPhone pa prišel je novi Android pa … Ali je res nujno, da se moramo uporabniki ukvarjati s takimi, potencialno stresnimi situacijami?
Zgornje ime mi je izpljunila posrečena spletna stran, imenovana Android Phone Name Generator (na koncu le dodate končnico .com in že si lahko generirate lastne telefone Android). Spletna stran je sicer šala, a je zabavna ravno zato, ker sploh ni tako zelo iz trte izvita.
Nedavno sta sadove minulega dela, namenjene razvijalcem programske opreme, predstavila tako Google kot Apple. Dogodka sta imela veliko skupnega, novosti pa so bile predvsem v podrobnostih, ki še bolj zlivajo mobilni svet s spletom.
Pred časom sem se za potrebe članka lotil pretočnih storitev in bil presenečen nad raznovrstnostjo najdenega. V pretočnem svetu nisem analfabet, otroci že nekaj časa uživajo v risankah na Voyu, medtem ko sem se sam po navodilih iz Monitorja uspešno naročil na ameriški Netflix. Vseeno me je neprijetno nepripravljenega našla digitalna videoteka Pickbox. Poudarek na serijah ter slovenski podnapisi so me prepričali, da sem njen naročnik ostal tudi po koncu službene dolžnosti.
Živimo v prepričanju, da bodo brezžične komunikacije zamenjale vse druge oblike pretoka podatkov. In vendar – »po žici« že vrsto let uživamo neomejene mesečne pakete, brezžični paketi pa nas še vedno omejujejo.
Kot kaže, so »storitve« v spletu vzcvetele, vedno več je takih, ki poskušajo v celoti prevzeti posel »pravim« programom in aplikacijam z osebnih računalnikov. Kaj menite o tem?
Z računalniki se danes srečujemo na vsakem koraku. Uporabljamo jih doma, v službi, z njimi pilimo znanje, iščemo informacije, se zabavamo. Še nedavno smo se z računalniki sporazumevali zgolj s pomočjo miške in tipkovnice, danes so navezo bolj ali manj zamenjali prsti. Sprememba je vplivala na razvoj uporabniškega vmesnika.
Računalništvo in zabavna elektronika sta področji, na katerih vsako leto najdemo na tisoče novih izdelkov, tudi če se omejimo le na posamezno kategorijo ali zvrst. Če ob tem upoštevamo, da je večina izdelkov na voljo v več izvedbah z različnimi lastnostmi in zmožnostmi, se kaj hitro izgubimo v iskanju tistega, kar dejansko želimo oziroma potrebujemo. Vzeti kar prvo, kar pride pod roke, je navadno slaba metoda, ki nas velikokrat pusti razočarane ali še kaj hujšega od tega. Zato velja prisluhniti mnenju tistih, ki so izdelek že preizkusili in potrdili, ali pa zavrgli tisto, kar navajajo izdelovalci. V časih, ko v internetu kar mrgoli mnenj, ocenjevalcev in ocen, pa je vse teže najti verodostojne in zaupanja vredne vire.
Je že tako, da morajo biti današnje naprave, in pri tem nimam v mislih le elektronskih, tudi lepo oblikovane. Sivim škatlam in kitajski ceneni plastiki je odklenkalo. Toda, ali v tem nemara vendarle malce pretiravamo?
Opažam, da vedno več bank ponuja aplikacije za pametni telefon, s katerimi naj bi enostavneje opravljali bančne storitve kjerkoli. Kakšno je vaše mnenje o njih?
Pri Monitorju so med pogostejšimi preizkusi prenosnih računalnikov. Poleg nenehnih preizkusov opravljamo tudi večje, kjer se lotimo enega izmed segmentov – recimo cenejših, večjih, lažjih itd. Pri tem pa imamo vseeno kar pogosto težave s tem, kateri prenosnik svetovati nekemu uporabniku oziroma bralcu.
Evropska komisija je objavila strategijo, s katero nameravajo v naslednjih letih poenotiti digitalni trg v Evropski uniji. Z njo zasledujejo več ciljev, med katerimi so enak dostop do digitalnih vsebin za vse članice, poenotenje davka na dodano vrednost, znižanje poštnin in zmanjševanje administrativnih ovir za prosto digitalno trgovanje. Komplet ukrepov ne prinaša le koristi za potrošnike, temveč tudi spodbuja konkurenčnost, predvsem proti globalnim, zlasti ameriškim ponudnikom. Po ocenah EU naj bi strategija prispevala kar 415 milijard evrov letno in ustvarila 3,8 milijona novih delovnih mest. Lepo se sliši, toda do uresničitve je še daleč, pot do ciljev je nedorečena, prav tako pa se zdi, da so ob všečnih trditvah vse premalo analizirali morebitne posledice.
Ko sem privolil v ta zapis, se nisem zavedal, da je moje pisanje po nekaj letih posta postalo tako zarjavelo. Nikakor se nisem mogel spraviti k delu. Pospravil sem kuhinjo, odstranil plevel med tlakovci, pometel tla, zamenjal žarnice ... Vse, da mi ni bilo treba pisati. In ko sem naposled vendarle začel, besede niso in niso hotele steči. Morda samo nisem v formi. Morda pa so štiri leta službovanja pri Mozilli pustile posledice na mojih sposobnostih izražanja.
Nekoč je bilo oglaševanje zelo čislana in privilegirana panoga. Oglasi so bili zabavni, sveži, gledljivi, celo ganljivi. Ljudje pred oglasnimi bloki niso histerično iskali daljincev. Obstajale so celo oddaje, v katerih so zvrteli na desetine oglasov, ob katerih so se gledalci krohotali in se basali z ravnokar propagiranim čipsom. Oglaševalci so bili cenjeni. Veljali so za skrivnostne nenavadneže in bonvivante, ki mimogrede ustvarjajo trende, ki jim sledijo desettisoči. Malce starejši se bodo spomnili oglasov za Frutek in Palomo, malce mlajši pa Halo Nine in Dobrih vil. Takrat beseda »kreativec« še ni bila psovka. No, danes je podoba oglaševanja zelo, zelo drugačna.
Letos je minilo že petdeset let od članka v reviji Electronics, v katerem je takratni direktor razvoja v podjetju Fairchild Semiconductor, Gordon Moore, napovedal tisto, kar je kasneje postalo znano kot »Moorov zakon«. Izreden razvoj elektronike je privedel do osebnih računalnikov, pametnih telefonov, tudi interneta. Kaj pa nas čaka v prihodnosti?
Zanima me, kdaj bomo končno dosegli to slovito brezpapirno poslovanje, ki nam ga obljubljajo že desetletja? Se tudi vam zdi, da tiskamo v resnici enako, če ne celo več?
V računalništvu in elektroniki imamo več valov, v katerih podjetja predstavijo svoje novosti. Ti valovi nekako sledijo različnim sejmom, čeprav imajo nekatera podjetja tudi lastne dogodke in logiko, kdaj kaj predstaviti. Tu se tradicionalno veliko govori o Applu, ki ima tudi strani, na katerih lahko preverimo, kdaj se pričakuje naslednja novost, oziroma kdaj se splača počakati z nakupom izdelka, saj naj bi v razmeroma kratkem času po dotedanjih izkušnjah predstavili novo različico.
Telekomunikacijski prostor, v katerem živimo, je po eni strani navzven nadvse tekmovalen, po drugi pa prepreden s politiko, lobiranjem in zakulisnimi spletkami. Toda to še ne pomeni, da ni občutljiv za zunanje vplive, ki lahko povzročijo velike spremembe. Marsikomu v tej panogi je najbrž vlila strah v kosti napoved, da Google vstopa med ponudnike mobilnih telekomunikacijskih storitev, predvsem dostopa do interneta. Za zdaj resda le v ZDA, a nedavni koraki kažejo na to, da bodo kmalu pristali tudi v Evropi, in to s paketom, ki bo odpravil stroške gostovanja v tujini. Mar se utegne zgoditi, da bodo (ameriški) velikani s področja internetnih storitev tisti, ki bodo prvi odpravili stroške gostovanja, torej pred EU? Ali lahko ob tem nekega dne nadvladajo lokalne operaterje?
Pred kratkim nam je dom polepšala majhna čivava, ki je hitro postala osrednji del naše družine. Pes z nami jé, hodi po opravkih, se umiva in spi. V isti postelji, skladno z njegovimi zahtevami (beri: potrebami). Spočetka sem se na režim težko privadil, a ker je človek nadvse prilagodljivo bitje, sem sebično zverino hitro spustil k srcu tudi sam. Med nama se je v kratkem času spletla nerazdružna vez, ki je bila videti večna. Vse dokler mi Samsungova tablica ni odpovedala poslušnosti. Vzrok? Po pasje obdelan napajalni kabel.
V Monitorju že od vsega začetka preizkušamo in primerjamo naprave, velikokrat tudi programsko opremo, zelo redko pa tudi storitve, ki smo jih deležni kot uporabniki. Preizkušali smo že servise računalniške opreme, kaj več pa že skorajda ne. No, tokrat sem se uporabniškega testa lotil kar sam, zaradi odločitve, da (morda) zamenjam ponudnika svojega domačega interneta.
Zakaj so pravzaprav vsi telefoni z operacijskim sistemom Android tako različni med seboj? Zakaj se proizvajalcem zdi, da so pametnejši od Googla in da ravno oni najbolje vedo, kako naj izgleda uporabniški vmesnik njihovega telefona?
Področje pametnih telefonov je danes že zelo razvito, a še vedno prihaja do razmeroma velikih sprememb in premikov. Razmerja moči se spreminjajo iz dneva v dan, kot po tekočem traku prihajajo nove naprave, ki naj bi bile vsakič še občutno boljše od predhodnic.
Pametni telefoni so z zapestij in iz žepov izrinili ure. Se bodo zdaj ure s pametjo vrnile kot privesek pametnega telefona? Ali pa bo pametna ura ura le toliko, kot je pametni telefon le telefon? In kaj bo ta njena pamet, da bi si vsi po vrsti privoščili še po en digitalni privesek?
Kliče me znanec, ki v internetu ne najde nekih podatkov. »Prav, bom pogledal.« Po nekaj sekundah vpisovanja različnih ključnih besed končno najdem iskano stran in v naglici zdrdram v telefon: »Vpiši to in to ključno besedo v Google ter klini tretjo povezavo.«
Tokratna številka Monitorja je bolj ali manj posvečena pametnim telefonom, tem novodobnim osebnim računalnikom, ki jih domala vsi nosimo po žepih. Preizkušali smo drage in poceni, velike in majhne, toda ključne razlike med njimi so v resnici tiste, ki jih zagrešijo programerji, in ne oblikovalci in elektroniki.
Navidezna resničnost postaja v medijih približno tako prisotna kot »čipi, ki jih bomo imeli vgrajene pod kožo«, o čemer se je pisalo pred leti. Kaj menite, je prihodnost navidezne resničnosti kaj bolj svetla od dotičnih »čipov«?
Na spletni strani za shranjevanje in deljenje fotografij Flickr so pred kratkim objavili zanimivo statistiko o tem, kateri fotoaparati so med uporabniki najbolj priljubljeni. Podatki se nanašajo na leti 2013 in 2014, glede na pretekla leta pa kažejo nekaj očitnih gibanj.
Arhiv
Po avtorjih
