Internet neumnosti

Internet neumnosti
Objavljeno: 29.3.2016 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: April 2016

V Monitorju redno preizkušamo tudi naprave, ki s »tehniko« nimajo nič drugega skupnega kot to, da se nekam povezujejo, v splet ali pa vsaj do telefona. Včasih je povezovanje smiselno, vedno večkrat pa kar samo sebi namen. Dobrodošli v internetu stvari.

 Pri poročilu z letošnjega sejma Mobile World Congress v Barceloni, ki si ga lahko preberete na naslednjih straneh, smo se, tako kot vedno, posvetili resnim novostim in zanimivostim. A to ne pomeni, da tam ni bilo videti tudi resnih neumnosti in naprav iz sveta interneta stvari. Pravzaprav kar interneta neumnosti.

Mednje, denimo, sodi tračni meter (da, mizarski meter iz Merkurja/Bauhausa), ki so ga neki Korejci predvideli za brezžično povezavo s pametnim telefonom. Da lahko nanj prenesemo zadnje meritve in jih opremimo z glasovno opombo … Ali pa »športna« zapestnica za hišnega ljubljenčka. Da boste vedeli, ali se kuža dovolj rekreira. Ali pa pametna ovratnica zanj, na kateri  lahko nastavimo prikazovanje poljubnega svetlobnega sporočila. Ali pa pametna maska za obraz, ki vam z bližine nekaj milimetrov oddaja v možgane 2,4-gigaherčni Bluetooth. Ker …,  zato. Thenextweb poroča še o cenenih pametnih očalih, ki jih ne izdeluje Google, temveč kar – Intel. In, seveda, ne pozabimo na pametne hladilnike, ki, odkar je svojega že pred davnimi leti predstavilo Gorenje, kar nekako nočejo umreti. Sploh pa si oglejte twitterski račun @internetofshit, tam mrgoli še bolj bizarnih »stvari«. Ali res potrebujemo vse to?

Boljše vprašanje – ali res potrebujemo vsesplošno povezanost vsega z vsem? Predvsem zato, ker se gredo povezovanje velikokrat podjetja, ki o tem nimajo prav veliko pojma. Kot so zapisali pri Kasperskem – znajdejo se v podobni situaciji kot vrhunski košarkar, ki bi moral igrati šah z velemojstrom. Težava je seveda v (ne)varnosti takega početja. Če se pri strežnikih že od nekdaj zelo zavedamo, da morajo biti zavarovani proti vdorom, in tudi pri osebnih računalnikih to vemo že kar nekaj let, se pri telefonih začenjamo tega zavedati šele počasi, pri omrežno povezanih kavnih aparatih pa nam to še ni potegnilo. Kaj kavnih aparatih, beremo lahko celo o avtomatskih avtomobilskih pralnicah, ki so povezane v internet in v katere je moč vdreti (hej, nič hudega sluteči avtomobil je mogoče za stalno zapreti v pralnico in ga v nedogled prati!). Vdreti je mogoče tudi v policijski video nadzorni sistem, ki je pač mimogrede povezan tudi v internet, piše Kaspersky. Celo pri avtomobilih, za katere smo prepričani, da jih že stoletje izdelujejo profesionalci, ki vedo, kaj počnejo, je videti, da se jih lotevajo računalniško slabo podkovani strokovnjaki. Pisali smo že o hekerjih, ki so (v nadzorovanih razmerah) prek interneta prevzeli nadzor nad avtomobilom, z zavorami in krmilom vred.

Kot pišemo v tokratni epizodi serije o avtomobilih, jim gre pri računalnikih, ki nadzorujejo bolj »interne« avtomobilske zadeve, precej bolje. 360-stopinjske kamere v avtomobilih so popolnoma računalniški izdelek (brezšivno sestavljanje panoramske slike v realnem času), blizu so tudi asistenčni sistemi, ki se jih bomo lotili v naslednji številki. Računalniki ob pomoči radarjev, lidarjev, mikrovalov in še česa »vidijo« cesto pred seboj in okoli avtomobila in vozniku sugerirajo in pomagajo pri vožnji. Pomagajo mu tudi pri parkiranju, ko avtomobil sam upravlja volan in zavore. To me v resnici malce skrbi – saj veste, računalniška programska oprema ima včasih tudi kaj napak. Si predstavljate, da se bo nekoč med vožnjo programu, ki ima pod nadzorom volan, kolcnilo? In bo rekel ups, »integer overflow«, in na avtocesti pri 130 km/h obrnil volan za 90 stopinj? Kdo bo takrat kriv? Šofer, mehanik, izdelovalec ali »bug v programski opremi«? Če povlečemo analogijo s programsko opremo v osebnih računalnikih – izdelovalec zagotovo ne, saj tu s sprejemanjem licenčnih pogojev vedno potrdimo, da Microsoft (Apple, Google itd.) z vsem tem nima nič …

• • •

Sicer pa naj za konec spomnim, da je še vedno naprodaj tudi naša posebna številka Monitor Svet (www.monitor.si/svet) z izborom najboljših tujih besedil. Če jo boste bralci sprejeli, jo naslednje leto morda zaženemo kot posebno revijo!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki