Pro et contra
Zdaj, ko so tudi v naše konce pripustili ameriški Netflix – je to končno začetek konca piratskega filmskega podzemlja? Bomo za vsebine naposled začeli plačevati tudi v tem delu sveta?
Boris Šavc: Končno!
Živimo v deželi, kjer je zabava brezplačna. Še pred nastankom interneta smo v nekdanji državi glasbo in filme uživali praktično zastonj. Preden sem kupil svojo prvo originalno kaseto, sem jih posnel deset, film, izposojen iz bližnje videoteke pa je bil le pogojno gledljiv, saj ga je stari skopuh prevečkrat razmnožil. Ko je na sončno stran Alp prišel internet, se nihče ni čudil, da je zabava v njem brezplačna. Splet je zgolj pohitril distribucijo. Ko je država zakorakala na pota kapitalizma, nas je zabavna industrija želela prevzgojiti. Ni ji uspelo. Še vedno živimo v krajih, kjer popolnoma legalno deluje (in služi) nadvse obiskana spletna stran, ki nezakonito ponuja brezplačno zabavo. S slovenskimi podnapisi!
V ta kaos vstopa ameriški Netflix, največja pretočna storitev na svetu. Netflix za nizko mesečno naročnino ponuja skorajda neomejeno količino filmov, risank, nadaljevank in še česa. Vsebino izbiramo po želji, ogledamo si jo lahko vselej in povsod. Netflix podpira praktično sleherno napravo za prikazovanje video posnetkov v našem domu. Z ogledom filma začnemo na primer na računalniku, nadaljujemo na telefonu, nato se prestavimo pred televizor in končamo v postelji s tablico. Preskakovanje nam omogoča odličen uporabniški vmesnik z različnimi profili in enkratno sledljivostjo tako okusu kot navadam uporabnika.
Predvajani video posnetki so kakovostni tako z vsebinskega kot s tehničnega vidika. Poleg priljubljenih, a ne najnovejših filmov se Netflix odlikuje po ponudbi televizijskih serij. Veliko vsebine je lastne produkcije. Leta 2016 bodo vanjo vložili polovico več denarja kot ameriška televizijska hiša HBO. Video vsebine so na voljo v visoki ločljivosti. Ne vem, kakšno čarovnijo uporabljajo Američani, a nadaljevanka se prek Netflixa predvaja bolj gladko in tekoče kot s krajevnega omreženega diska, pri tem pa je videti enako ali celo bolje. Izbiranje je udobno, odpadejo vsa računalniška opravila z iskanjem ustreznih datotek, povezovanjem računalnika z dežurnim zaslonom, prenašanjem na ključek in podobnim. Predvajanja ne prekinjajo reklame, zato si v istem času, ko si na komercialni televiziji ogledamo enega, tu ogledamo dva dela serije. Za povrh imamo dober občutek, saj za zabavo pošteno plačamo in podpiramo ustvarjalce, da nas bodo zabavali še naprej.
Netflix je za mesec dni na voljo brezplačno. V preizkusnem obdobju so nam dostopne vse vsebine na njem. Povsem dovolj, da užijemo marsikatero dobroto in se prepričamo, da je pretočna storitev res prava stvar. Samo eno slabo stran ima, ki je skupna vsem tujim storitvam in izdelkom. To je slovenščina. Risanke niso sinhronizirane, podnapisov v slovenščini ni. Za zdaj!
Matej Šmid: Še vedno nas imajo za »Balkance«
Berem zapis kolega na levi strani in se moram strinjati – sistem Netflix deluje odlično, uporabniški vmesnik je dodelan, ogled je možen na vseh mogočih vrstah naprav (no, televizor mora vendarle biti dovolj nov ali pa mu mora pomagati Chromecast), zaloga filmov in serij je bolj izpopolnjena, kot jo zmorejo slovenski ponudniki televizijskih vsebin. Res je tudi, da si z naročnino nanj malce olajšamo otrdelo piratsko dušo, saj z našimi evri podpiramo delo ustvarjalcev in umetnikov. In res je tudi, da nam Američani v začetku ponudijo enomesečno preizkusno obdobje, v katerem naj bi se prepričali, ali je storitev vredna deset evrov (toliko stane srednja storitev, ki omogoča ločljivost FullHD). Res pa je tudi to, da potrebujemo le dan ali dva, da ugotovimo, da je teh deset evrov v resnici veliko preveč.
Ne, na Netflixu v resnici ni »neomejene« količine vsebin, nasprotno. Če bi za ameriško različico res lahko rekli, da je dobro izpopolnjena, pa so »netfliksi«, ki so jih pripustili v naš del sveta, nadvse osiromašeni. Po nekaterih analizah si lahko Slovenci za ogled izberemo le okoli 15 % vsebin, ki so jih deležni Američani. Za isti denar, da ne bo pomote! S tem, da seveda noben ponudnik nima popolnoma vseh vsebin, tudi v ZDA ne, pomislim vsaj še na serijo Game of Thrones, ki je v lasti konkurenčnega HBO. Toda, hej, v slovenskem Netfliksu manjkajo celo njihove lastne serije (House of Cards), torej avtorske pravice zlobnih in pohlepnih hollywoodskih studiev ne morejo biti edini razlog za sušo, mar ne? Je morda razlog tudi v pohlepnosti samega Netflixa, ki je pravice za to konkretno serijo mastno prodal slovenskemu PopTVju? In seveda, da, Američani so se odločili zavzeti svet tipično ameriško – hkrati so se odprli 130 državam po svetu, ne da bi vložili en sam cent v krajevno prilagoditev. V časih, ko smo vajeni, da imamo pri svojih krajevnih kabelskih ponudnikih desetine TV programov s slovenskimi podnapisi, jih na Netflixu nimamo. Nič. Pa bi jih lahko imeli, če bi se nefliksovci v tej smeri vsaj malce potrudili.
Kaj torej, je rešitev res le uporaba posredniških strežnikov, s katerimi se Američanom predstavimo kot – Američani? Ne, hollywoodski studii pravijo, da to ne bo prav, zato bo Netflix te strežnike »proxy« v kratkem začel onemogočati (dokončno jih seveda nikoli ne bo mogel izkoreniniti, to je jasno). Je rešitev morda v hkratni naročnini na Netflix, Google Play Movies & TV (ali morda Applovo različico le-tega), HBO in še na krajevno ponudbo? Nikakor. Ne pristajam na to, da bom za (veliko) več denarja zaradi geografsko političnih igric dobil to, kar imam zdaj zastonj, pa še s podnapisi. Ne pristajam na to, da me ima »razviti svet« še vedno za tretjerazrednega Balkanca.
