Objavljeno: 14.6.2016 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2016

Diskete niso mrtve

Diskete niso mrtve

Ali menite, da morate svoje računalnike vsakih nekaj let nadgraditi in zamenjati? Nekateri sodijo, da je to nepotrebno, in se nadgradenj niso šli že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na primer jedrske sile Združenih držav Amerike …

Pred kratkim se je po spletu razširila novica o tem, da ameriške jedrske sile za sistem, ki koordinira medcelinske jedrske rakete, jedrske bombnike in letalske tankerje še vedno uporablja IBMov sistem Series-1, 16-bitni računalnik iz leta 1976. In ta podatke še vedno zapisuje na diskete, tiste »ta velike«, 8-palčne! To, da gre nanje le 237 KB podatkov (za vsako fotografijo, ki jo naredi telefon, bi potrebovali 20 takih disket), očitno ni težava, kot tudi ne to, da že od nekdaj živimo v prepričanju, da so diskete s svojo »mehkobo« pojem nezanesljivosti. Kajti očitno ni tako.

Verbatim kot eden redkih izdelovalcev, ki še izdelujejo diskete (ker jih nekateri pač še vedno potrebujejo), pravi, da jih izdelajo »nekaj tisoč« na mesec. V devetdesetih letih, ko so bile diskete še ključni nosilec podatkov, so jih »nekaj milijonov«. Ko so nastali CDji in CD-ROMi ter predvsem programska oprema (Windows, OS/2) na njih, smo jih uporabniki počasi začeli ignorirati, izdelovalci pa so jih upokojili. Dell je disketne enote (tiste najmodernejše, 3,5-palčne) v osebnih računalnikih upokojil že leta 2003. In vendar nekateri, ki diskete uporabljajo še danes, pravijo, da jim nič ne manjka, da tehnologija pač deluje. Kot je poročal BBC, direktor britanskega nacionalnega muzeja računalništva v Bletchley parku pravi, da redno prebirajo 40 let stare diskete. Veliko več težav je s starimi magnetnimi trakovi, kjer je problem »prisluh« s tenko navitih sosednjih podatkovnih sledi, da o CD-ROMih in DVDjih niti ne govorimo. Slednji so bili pred časom predstavljeni kot bistveno zanesljivejši nosilec, saj so podatki nanje shranjeni mehansko, in ne magnetno, a se je izkazalo, da je prav to ključna težava – mehansko zapisani podatki se pač deformirajo, plastika zvije, odlepi. Magnetna tehnologija, ki jo uporabljajo diskete, je očitno dovolj zanesljiva, če le ne pretiravamo z gostoto; spomnimo se, kako hitro smo zaradi nezanesljivosti upokojili preveč gosto popisane prenosne diske Syquest, JAZ in ZIP.

Predstavljam si, da je prenos zbirniške kode z IBMovega velikega računalnika (mainframe) na karkoli domačega za današnje programerje bolj ali manj nemogoč.

Klasični odgovor, zakaj tako stare naprave še uporabljati, je seveda »ne popravljaj, če deluje«. Spominjam se, da smo v Monitorju nekje leta 2000 sodelovali s slovenskim Inštitutom za celulozo in papir, kjer so za upravljanje merilnih naprav v svojem laboratoriju še vedno uporabljali – Apple II. Da, to je računalnik še izpred Maca … In vendar sem prepričan, da načelo »ne menjaj, ker deluje«, zahteva zelo velike denarne vložke. Res, diskete še vedno izdelujejo, manj verjetno je, da še vedno izdelujejo tako stare računalnike in rezervne dele zanje. Ne nazadnje so specializirana podjetja, ki se ukvarjajo samo s tem, da za take dinozavre iščejo rezervne dele in načine za njihovo popravilo. Iskanje se velikokrat konča na odpadu, kljub temu (in prav zato) pa sem prepričan, da cena takega iskanja ne more biti ravno majhna. Tu mi pritrjuje tudi poročilo, ki je na dan prineslo zgoraj omenjene 8-palčne diskete. Vzdrževanje teh starih sistemov Američane namreč stane 61 milijard dolarjev na leto, to je trikrat več, kot so vredne njihove investicije v moderne tehnologije.

Pa vendar, zavedati se je treba, da je menjava sistemov, ki so kritični za varnost (vojska, letalski promet, nadzor elektrarn), nadvse zahtevna. Ravno zato z nadgradnjo velikokrat odlašajo v nedogled. Če to velja za strojno opremo, še veliko bolj velja za programsko. Programi, ki so pisani v COBOLu, še vedno niso nič nenavadnega, ameriški finančni sistem pa še vedno podpira tudi programska oprema, ki je pisana celo v zbirniku (assemblerju)! Predstavljam si, da je prenos zbirniške kode z IBMovega velikega računalnika (mainframe) na karkoli domačega današnjim programerjem bolj ali manj nemogoč.

Tako kot je nemogoče nadgraditi strojno (8-bitni računalnik) in programsko opremo (pisano v fortranu) na vesoljskih sondah Voyager, ki so trenutno okoli 20 milijard kilometrov od Zemlje. Ljudi, ki Voyagerja še vedno »razumejo«, je vedno manj, zato so v NASI nedavno razpisali delovno mesto, ki ne da nič na znanje spletnih ali »oblačnih« tehnologij, tudi ne na javascript ali javo, temveč zahteva poznavanje – fortrana. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Windows 11 se bo popravil sam

    Najpozneje ob lanski polomiji s posodobitvijo CrowdStrike je svet spoznal, kakšen glavobol lahko povzroči en sam okvarjeni gonilnik, ki prepreči normalni zagon Windows 11. Reševanje takšnih sistemov je načeloma možno, a terja nekaj znanja in predvsem fizični dostop do vsakega računalnika. Microsoft bo z naslednjo posodobitvijo izpolnil obljubo in postopek avtomatiziral.

    Objavljeno: 14.7.2025 07:00
  • Ali Google AI Overview ubija internet, kot ga poznamo?

    Zadnje mesece Google pri iskanju pred vsemi zadetki izpiše lasten povzetek več virov, ki ga ustvari z umetno inteligenco. Tako ustvarjeni AI Overview pa je zmotil založnike v Evropi, ki so se pritožili zaradi domnevne nepoštene konkurence. Trdijo, da jim Google odžira prihodke.

    Objavljeno: 7.7.2025 07:00
  • Google iz fotografij dela videoposnetke

    Google je predstavil novo funkcijo umetne inteligence Gemini za pretvorbo fotografij v videoposnetke.

    Objavljeno: 11.7.2025 14:00 | Teme: google, umetna inteligenca
  • Samsung predstavil troje prepogljivih telefonov

    Samsung je predstavil nove telefone, pri čemer se je to pot osredotočil na prepogljivost. Vsi trije novi modeli so prepogljivi: Galaxy Z Fold 7, Galaxy Z Flip 7 in Galaxy Z Flip 7 FE.

    Objavljeno: 11.7.2025 06:00
  • Grafična kartica za pol milijona dolarjev

    ASUS je na dogodku Bilibili World 2025 presenetil z razkritjem najdražje grafične kartice na svetu, posebne različice ROG Astral RTX 5090, izdelane iz pravega 24-karatnega zlata. 

    Objavljeno: 14.7.2025 10:00
  • Umetna inteligenca upočasnjuje programiranje

    Prednosti umetne inteligence so mnogotere in števila opravila nam poenostavi in pohitri, ni pa to samoumevno. V najnovejši raziskavi za METR (Model Evaluation and Threat Research) so ugotovili, da se storilnost razvijalcev odprtokodne programske opreme ob uporabi orodij umetne inteligence zmanjša. Pisanje kode se je upočasnilo za 19 odstotkov!

    Objavljeno: 16.7.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji