Ko računalnikar na rajžo gre
Bliža se čas dopustov. Najprej v službi norimo, da bo vse pripravljeno za teden ali dva miru in popolnega odklopa, nato nas podobna bitka čaka še doma. Pakiranje mi ni bilo nikoli pri srcu, v zadnjih letih, ko se je nabralo nepregledno število tehnoloških dobrin, pa je postalo kar prava muka.
Začne se pri pametnem telefonu. Čeprav smo teoretično pripravljeni na oddih brez zunanjih motenj, brez dežurnega pametnjakoviča ne moremo. Najprej moramo poskrbeti za napajanje. Pozabili smo že na težave, ki smo jih imeli nekdaj z različnimi napajalniki in raznovrstnimi vtiči, ko so izdelovalci kar tekmovali, kdo bo izumil bolj samosvojo »banano«. Že nekaj časa nosimo s sabo zgolj kabel USB, ki dobrovoljno poveže z virom energije tako telefon kot tablico, pa še kakšno bolj eksotično napravo za povrh. Stvari se zapletejo ob privrženosti Applovim tehničnim umetninam ali novejšim napravam s priročnim, a osovraženim vhodom USB Type-C. Ker rezervni kabel za slednjega težko dobimo celo sredi Londona, original priložimo potnemu listu in denarju ter na torbico pazimo kot Jan Oblak na gol.
S telefonom še nismo končali, predvideti je treba tudi težave, ki se porodijo zaradi ciljne dežele. Drugačne električne vtičnice in napetost sta med milejšimi tegobami, saj ustrezne pretvornike ponujajo krajevni dilerji praktično na vsakem koraku. Več živcev nam požre izum mobilnih operaterjev, ki se mu reče gostovanje. Da ne bi šel regres za ogled naključnega filma na Netflixu ali za oddaljeno pomoč staršem pri težavah s poštnim odjemalcem, moramo izbrati pravo strategijo, ki nam bo omogočala cenejše klice in, kar je še pomembneje, ugoden dostop do spleta. Telovadba z lokalnimi karticami SIM odpade, če se odločimo za eno od ponudb domačega operaterja mobilne telefonije. Sam sem bil zelo zadovoljen s Simobilovo možnostjo EU Neskončno, ki mi je omogočala, da sem v tujini (znotraj Evropske unije) brez skrbi užival v spodobnem kosu internetne pogače ter skoraj neomejenih klicih in sporočilih. Bilo je predobro, da bi trajalo.
Pred začetkom letošnje počitniške sezone so se kot branjevci na tržnici v primeru gneče pri zelenem slovenskem operaterju odločili, da možnost EU Neskončno preimenujejo v EU Balkan, dodajo podporo še Srbiji in Makedoniji ter uslugo podražijo za 66 odstotkov. Namesto tri naj bi poslej plačeval pet evrov na dan! Ker letnega dopusta najbrž ne bom preživel ob ajvarju in čevapčičih, bom nesramnim simobilovcem letos obrnil hrbet. To me privede do nove dileme. Kdo ali kaj bo na dopustu dežurni usmerjevalnik? Kandidatov za prestižni naslov je dovolj, a vsi imajo kakšno hibo. Tujo kartico lahko dam v telefon, ki uslužno deluje tudi v načinu prenosne dostopne točke, a izgubim dosegljivost na domačo številko. Če jo vstavim v tablico, mi bo težave povzročala prenosljivost. Da bi okorno zaslonsko ploščo tovoril vsepovsod s sabo, odpade. Največ možnosti ima mobilni usmerjevalnik, ki sem ga pred leti dobil poleg testnega paketa pri enem izmed operaterjev. Žal ima že precej križev na grbi, zato ni najbolj vzdržljiv. Več avtonomije mi bo zagotovil star androidni telefon, na katerem običajno testiram nove programe z Googlove tržnice Play. Torba s tehnikalijami se pridno polni.
Ob pogledu na rastočo prtljago sem vesel, da že dolgo ne tovorim s sabo knjig. Izbrane naslove naložim na družinska Kindla in v hipu sem z duhovno hrano opremljen za primer naravne katastrofe najvišje magnitude. Ker se branja hitro naveličam, jima priložim še ključek, ki sliši na ime Chromecast. Slednji bo poskrbel za video zabavo, če na cilju najdem prost TV s priklopom HDMI. Kot vnetega igričarja me v trenutku blaznosti prešine misel, da bi zapakiral še namizni PC. Z drago sklenem kompromis in računalniku takisto privoščim dopust. Namesto njega bo z nami potovala konzola. Ker je Wii U z igrami bolj slabo založen, se odločam med PlayStationom 4 in Xboxom One. Prvi je tanjši in lažji, zato je dileme hitro konec. Zraven spadajo še igralni ploščki in škatle z igrami. Vesel sem, da očala za igranje v navidezni resničnosti (PSVR) pridejo šele septembra, drugače bi jih še bolj poslušal zaradi svoje norosti.
Priznam, sem kot turisti, ki si pred potovanjem želijo novih izkušenj, nato pa so najbolj zadovoljni, če jih v tujini pri večerji postrežejo z dunajskim zrezkom. Rad imam domače tehnološko udobje in naprave, ki me spremljajo povsod. Zadovoljno se ozrem po neprimerno debeli torbi in nadaljujem pakiranje. Čeprav mi draga teži, naj že enkrat začnem zbirati oblačila, je pred njimi na vrsti športna oprema. Poleg napihljivega SUPa, plavutk, maske in drugih plažnih pripomočkov, vodi oprema za tenis. Verjemite, nočete vedeti, kaj vse potrebujem za spodobno partijo udrihanja po mali živobarvni žogici.
