Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Oktober 2016

Pro et contra

Pro et contra

Na glasbi so bolj ali manj nastale (nelegalne) spletne strani za izmenjavo datotek, danes je videti, da so jih izpodrinile zakonite storitve. Ali res?

Blizu, a še ne idealno

Res je, spletne storitve, ki ponujajo res velikansko paleto glasbe in glasbenih žanrov z vsega sveta, poganjajo kot gobe po dežju. Ker so globalni, so tudi veliki, z veliko odjemalci, zato lahko svoje storitve ponujajo po res zelo nizki ceni. Ne čudi, da se je večina sveta ravno (ali pa tudi) zaradi tega odrekla »piratiziranju« oz. brskanju za glasbo po bolj ali manj (ne)legalnih straneh z zbirkami torrentov.

Toda vse te storitve (ki jih našteva kolega na desni) imajo v primerjavi z idealom še vedno kar nekaj slabosti. Ideal je pač, bodimo realni, imeti vedno in povsod na voljo dostop do popolnoma vsega glasbenega, kar si srce poželi. Utopičen, seveda, pa vendar. Spletne storitve za res malo denarja v resnici ponujajo le dostop do t. i. »radiev«, kar so glasbeni miksi, kot si jih je zamislil algoritem, ki stoji za njimi. Nas zanima Michael Jackson? Prav, Google Music nam bo predvajal radio Michael Jackson, v katerem nastopa njegova glasba in glasba izvajalcev, ki zvenijo podobno, sodijo v isti žanr in podobno. To je velikokrat super in celo uporabno, za kaj več pa bo treba poseči globlje v žep. Še posebej, če bi si želeli posamezne pesmi imeti tudi krajevno, v stalni lasti. Cene se gibljejo okoli enega evra. To ni veliko, toda – govorimo o »vsemu, kar si srce poželi«, se spomnite?

Poslušati glasbo neposredno iz spleta je sicer super in uporabno, vsaj dokler smo v krajih, kjer je internet samoumeven in veljajo naši zakupljeni megabajti za mobilni dostop. V resnici pa je najbolje in najbolj zagotovo, če si lahko glasbo »rolamo« neposredno iz krajevne shrambe, oz. kar s telefona. Osebno sem bil že na več izletih po svetu, kjer smo bili glasbo (prek zvočnika Bluetooth) prisiljeni poslušati le na ta način, saj internetni dostop enostavno ni bil dovolj zanesljiv, da bi jo poslušali neposredno.

Sploh pa – saj je verjetno vsem jasno, da večji razmah priljubljenosti glasbenih storitev še najbolj zavira tisti največji, ki je hkrati zastonj – Youtube? Naši izleti, kjer je bil internetni dostop dovolj močan za prenos glasbe, se pač vedno vrtijo v ritmih glasbe z Youtuba. Res je, zato mora biti telefon neprestano prižgan, drugače Youtube glasbo prav zlobno ugasne, a nas (in še marsikoga) to pač ne moti.

Sklenem lahko torej, da nas do polne dominacije plačljivih glasbenih storitev v resnici loči le še popoln in stalen dostop do interneta in – zaprtje Youtuba ;)

Naročnine so pri­hodnost. In sedanjost.

Danes skorajda ni najstnika, ki na avtobusu ali na poti v šolo ne bi nosil slušalk in poslušal glasbe. Časi kaset, plošč in celo CDjev so nepreklicno minili, zato se večina glasbe vsaj na poti danes posluša digitalno. Med preobrazbo vsakdanjih navad pa se je zgodila revolucija. Če smo glasbo včasih kupovali, si jo danes zgolj izposojamo. Tudi digitalne nakupe so glasbene naročnine že zdavnaj prehitele in velikani na veliko tekmujejo med seboj, kdo bo končnemu uporabniku ponudil več. Na našem trgu je dostopna večina, od Googlove storitve Music prek enako imenovane Applove storitve pa do s Telekomom pobratene storitve Deezer. Storitve se med seboj precej razlikujejo, a vse po vrsti ponujajo številne prednosti v primerjavi s klasičnim uživanjem glasbe.

Največja prednost pretočnih storitev je prostor. Glasbena zbirka je včasih zasedala pol dnevne sobe, nato ves računalniški disk, danes pa je shranjena v oblaku. Tak pristop zagotavlja, da glasbe nikoli ne bomo izgubili. Če je včasih naravna nesreča spravila v jok slehernega avdiofila, okvara diska pa povzročila izgubo mladostnih, z notami zapisanih spominov, nam danes ob omenjenih incidentih vsaj za glasbo ni treba več skrbeti. Vedno in povsod nam je na voljo cel katalog izbrane storitve, skupaj s predvajalnimi seznami in drugimi osebnimi prilagoditvami, ki se naberejo pri uporabi posamezne storitve. Ker je splet na voljo praktično povsod in na sleherni napravi, priljubljeni pa so tudi brezžični in Bluetooth zvočniki, da o sodobnih avtoradiih ne govorimo, nas glasba spremlja dobesedno na vsakem koraku.

Zanemariti ne gre niti družabnega vidika. Vse pretočne glasbene storitve spodbujajo druženje s prijatelji, nam pomagajo izoblikovati lasten glasbeni okus in nikoli ne ostanejo brez predlogov za naš nadaljnji glasbeni razvoj. Z uporabo izdatno prispevamo k izboljšanju posamezne storitve, delimo predloge neukemu kolegu in lastnoročno oblikujemo lestvice priljubljenosti. Če nas o uporabi glasbenih naročnin zgoraj navedeni razlogi ne prepričajo, je tu še največja prednost glasbenih pretočnih storitev – cena. Večina storitev pozna brezplačni preizkus, nato glasbo deli po resnično pošteni ceni. Če smo včasih za plošče zapravili celotno žepnino in pol očetove plače, je danes glasba z vsega sveta na voljo od slabih šest evrov na mesec naprej. Lepo je biti sodobni glasbeni navdušenec!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Objavljeno: 12.9.2026 09:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji