Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Oktober 2016

Pro et contra

Pro et contra

Na glasbi so bolj ali manj nastale (nelegalne) spletne strani za izmenjavo datotek, danes je videti, da so jih izpodrinile zakonite storitve. Ali res?

Blizu, a še ne idealno

Res je, spletne storitve, ki ponujajo res velikansko paleto glasbe in glasbenih žanrov z vsega sveta, poganjajo kot gobe po dežju. Ker so globalni, so tudi veliki, z veliko odjemalci, zato lahko svoje storitve ponujajo po res zelo nizki ceni. Ne čudi, da se je večina sveta ravno (ali pa tudi) zaradi tega odrekla »piratiziranju« oz. brskanju za glasbo po bolj ali manj (ne)legalnih straneh z zbirkami torrentov.

Toda vse te storitve (ki jih našteva kolega na desni) imajo v primerjavi z idealom še vedno kar nekaj slabosti. Ideal je pač, bodimo realni, imeti vedno in povsod na voljo dostop do popolnoma vsega glasbenega, kar si srce poželi. Utopičen, seveda, pa vendar. Spletne storitve za res malo denarja v resnici ponujajo le dostop do t. i. »radiev«, kar so glasbeni miksi, kot si jih je zamislil algoritem, ki stoji za njimi. Nas zanima Michael Jackson? Prav, Google Music nam bo predvajal radio Michael Jackson, v katerem nastopa njegova glasba in glasba izvajalcev, ki zvenijo podobno, sodijo v isti žanr in podobno. To je velikokrat super in celo uporabno, za kaj več pa bo treba poseči globlje v žep. Še posebej, če bi si želeli posamezne pesmi imeti tudi krajevno, v stalni lasti. Cene se gibljejo okoli enega evra. To ni veliko, toda – govorimo o »vsemu, kar si srce poželi«, se spomnite?

Poslušati glasbo neposredno iz spleta je sicer super in uporabno, vsaj dokler smo v krajih, kjer je internet samoumeven in veljajo naši zakupljeni megabajti za mobilni dostop. V resnici pa je najbolje in najbolj zagotovo, če si lahko glasbo »rolamo« neposredno iz krajevne shrambe, oz. kar s telefona. Osebno sem bil že na več izletih po svetu, kjer smo bili glasbo (prek zvočnika Bluetooth) prisiljeni poslušati le na ta način, saj internetni dostop enostavno ni bil dovolj zanesljiv, da bi jo poslušali neposredno.

Sploh pa – saj je verjetno vsem jasno, da večji razmah priljubljenosti glasbenih storitev še najbolj zavira tisti največji, ki je hkrati zastonj – Youtube? Naši izleti, kjer je bil internetni dostop dovolj močan za prenos glasbe, se pač vedno vrtijo v ritmih glasbe z Youtuba. Res je, zato mora biti telefon neprestano prižgan, drugače Youtube glasbo prav zlobno ugasne, a nas (in še marsikoga) to pač ne moti.

Sklenem lahko torej, da nas do polne dominacije plačljivih glasbenih storitev v resnici loči le še popoln in stalen dostop do interneta in – zaprtje Youtuba ;)

Naročnine so pri­hodnost. In sedanjost.

Danes skorajda ni najstnika, ki na avtobusu ali na poti v šolo ne bi nosil slušalk in poslušal glasbe. Časi kaset, plošč in celo CDjev so nepreklicno minili, zato se večina glasbe vsaj na poti danes posluša digitalno. Med preobrazbo vsakdanjih navad pa se je zgodila revolucija. Če smo glasbo včasih kupovali, si jo danes zgolj izposojamo. Tudi digitalne nakupe so glasbene naročnine že zdavnaj prehitele in velikani na veliko tekmujejo med seboj, kdo bo končnemu uporabniku ponudil več. Na našem trgu je dostopna večina, od Googlove storitve Music prek enako imenovane Applove storitve pa do s Telekomom pobratene storitve Deezer. Storitve se med seboj precej razlikujejo, a vse po vrsti ponujajo številne prednosti v primerjavi s klasičnim uživanjem glasbe.

Največja prednost pretočnih storitev je prostor. Glasbena zbirka je včasih zasedala pol dnevne sobe, nato ves računalniški disk, danes pa je shranjena v oblaku. Tak pristop zagotavlja, da glasbe nikoli ne bomo izgubili. Če je včasih naravna nesreča spravila v jok slehernega avdiofila, okvara diska pa povzročila izgubo mladostnih, z notami zapisanih spominov, nam danes ob omenjenih incidentih vsaj za glasbo ni treba več skrbeti. Vedno in povsod nam je na voljo cel katalog izbrane storitve, skupaj s predvajalnimi seznami in drugimi osebnimi prilagoditvami, ki se naberejo pri uporabi posamezne storitve. Ker je splet na voljo praktično povsod in na sleherni napravi, priljubljeni pa so tudi brezžični in Bluetooth zvočniki, da o sodobnih avtoradiih ne govorimo, nas glasba spremlja dobesedno na vsakem koraku.

Zanemariti ne gre niti družabnega vidika. Vse pretočne glasbene storitve spodbujajo druženje s prijatelji, nam pomagajo izoblikovati lasten glasbeni okus in nikoli ne ostanejo brez predlogov za naš nadaljnji glasbeni razvoj. Z uporabo izdatno prispevamo k izboljšanju posamezne storitve, delimo predloge neukemu kolegu in lastnoročno oblikujemo lestvice priljubljenosti. Če nas o uporabi glasbenih naročnin zgoraj navedeni razlogi ne prepričajo, je tu še največja prednost glasbenih pretočnih storitev – cena. Večina storitev pozna brezplačni preizkus, nato glasbo deli po resnično pošteni ceni. Če smo včasih za plošče zapravili celotno žepnino in pol očetove plače, je danes glasba z vsega sveta na voljo od slabih šest evrov na mesec naprej. Lepo je biti sodobni glasbeni navdušenec!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Tisoče severnokorejskih uslužbencev prikrito na daljavo delalo v ameriških podjetjih

    Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice zoper devet ljudi, ki so skrbeli za prikrito zaposlovanje računalnikarjev iz Severne Koreje za delo na daljavo v ameriških podjetjih. En Američan, šest Kitajcev in dva Tajvanca so obtoženi prevare, pranja denarja, kraje identitete, nepooblaščenega dostopa v računalniški sistem in kršenja mednarodnih sankcij.

    Objavljeno: 2.7.2025 07:00
  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Naprava, ki z laserji uničuje komarje

    Čeprav še nimamo letečih avtomobilov ali robotov strežnikov, lahko zdaj naročimo nekaj, o čemer smo od nekdaj sanjali - lasersko napravo, ki zazna in ubije komarja v nekaj milisekundah.

    Objavljeno: 3.7.2025 11:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Pametna očala s samodejnim ostrenjem bi lahko nadomestila bifokalna stekla

    Finsko podjetje IXI razvija inovativna očala z lečami, ki se samodejno ostrijo glede na pogled uporabnika. 

    Objavljeno: 23.6.2025 10:00 | Teme: pametna očala
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji