Pro et contra

Pro et contra
Objavljeno: 28.6.2016 | Avtor: Miran Varga, Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: Julij - avgust 2016

Vedno več televizorjev se pohvali z ločljivostjo 4K, obenem pa nekatere naše televizijske postaje še vedno oddajajo v prastari ločljivosti PAL. Je nakup modela s 4K res smiseln?

Miran Varga: 4K naj bo!

isti, ki danes razmišlja o nakupu digitalnega televizorja, vladarja dnevne sobe, naj izbira le med modeli z ultra visoko ločljivostjo (UHD, 4K). Zakaj? Začnimo z očitnimi prednostmi. Preprosto in nespregledljivo dejstvo je, da so danes vsi res dobri televizorji na trgu opremljeni z matriko, ki sliko prikazuje v ločljivosti 4K. Vsi dražji modeli so opremljeni z vrhunskimi matrikami, ki prikazujejo neverjetno dobro sliko. Prikazu 8 milijonov pik je seveda prilagojena tudi preostala elektronika, ki je bistveno zmogljivejša od tiste, ki je vgrajena v modele, katerih naloga je prikazati štirikrat manj podrobnosti. In prav elektronika je tista, ki danes prinese največje razlike. Superiornejša obdelava video signala lahko vire nižjih ločljivosti naredi na pogled bistveno boljše kot na manj zmogljivih televizorjih. Televizorji 4K pa ne prikazujejo več le podrobnosti v sliki, temveč tudi bolj realistično sliko, saj ima večina vgrajene sisteme osvetlitve LED s krajevnim zatemnjevanjem, torej so bistveno natančnejši pri prikazu temnih in svetlih delov slike. Črna barva je v tem primeru res črna, televizorji pa v primerjavi s »1080p brati« premorejo tudi razširjeno barvno paleto in zato postrežejo z bolj živobarvno sliko.

Najprepričljivejši argument, zakaj kupiti televizor 4K, je tehnologija visokega dinamičnega razpona HDR. V tem načinu posnete vsebine prinašajo izjemno barvno globino in kontrast, ki poskrbita, da tako fotografije kot gibljive slike na televizorju dobesedno oživijo.

Ločljivost 4K je v svetu televizorjev na voljo že tretje leto zapored, zato lahko zapišemo, da je tehnologija vsekakor dozorela. Dejstvo je, da napredne tehnologije izboljšave slike in druge tehnične inovacije romajo le še v televizorje 4K, izdelovalci sami pa odrinjajo modele z ločljivostjo 1080p na stranski tir. Vrhunskega Androida ali Firefox OS (vsaj zaenkrat) pač ne boste našli na televizorjih, ki niso 4K.

Ni vsebin v ultra visoki ločljivosti? Seveda so, le malce širše je treba pogledati. Naročnina na storitev Netflix je eden enostavnejših in legalnih načinov, kako do vrhunskih vsebin. Sicer pa znajo slikovni procesorji tako dobro nadgraditi vsebine, da bo film v ločljivosti 1080p videti očitno bolje na televizorju z ločljivostjo 4K kot na modelu z ločljivostjo 1080p.

Digitalni televizor je naložba. Naložba v naše razvajanje z odlično sliko. Ker gre za napravo, pred katero člani gospodinjstva preživijo več ur na dan, pri nakupu ne gre pretirano varčevati. Sploh ker je to osrednji zaslon v gospodinjstvu, v katerega bomo gledali več let – čemu neki bi torej kupili televizor, ki nas bo s svojo sliko ob vsakem vklopu spomnil, da nekaj zamujamo?

Izgovorov, zakaj ne kupiti televizorja z ločljivostjo 4K, je torej iz dneva v dan manj, večina je na trhlih nogah. Seveda imajo tudi televizorji polne visoke ločljivosti (1080p) še vedno razlog za obstoj – lahko jih kupite za uporabo v spalnici, kuhinji, kopalnici, v sodobni dnevni sobi pa danes nimajo več kaj iskati ...

Matej Šmid: Kokoš ali jajce?

ojim se, da smo z ločljivostjo 4K spet tam, kjer smo bili že ob »polni ločljivosti FullHD« in tudi že kdaj prej. Zakaj kupiti napravo, ki zna predvajati posnetke v ločljivosti 4K, če takih vsebin (še) ni. In, po drugi strani, če se prodaja takih naprav ne bo hitro vzpostavila, tudi vsebin (sploh) ne bo. Naj torej vnaprej plačam in vzdržujem industrijo vsebin 4K, da se bo ta sploh vzpostavila?

Kajti, nalijmo si čistega vina – kar nekaj televizijskih programov, ki jih oddajajo naši operaterji (kabelski, xDSL, tudi DVB-T), ne podpira niti ločljivosti FullHD. Res pa je, da lahko do te ločljivosti že dolgo pridemo prek nosilcev Blu-ray, piratskih datotek (bog pomagaj, tako je) in seveda plačljivih pretočnih storitev, ki jih je vedno več. No, pri ločljivosti 4K vsega tega ni. Na voljo je sicer Netflix, ki ga podpirajo že bolj ali manj vsi pametni televizorji in ima na svojem seznamu kar nekaj naslovov, ki se ponašajo z ločljivostjo 4K. No, v že sicer bornem slovenskem Netflixu smo jih našteli okoli 50. Toda, zavedati se moramo, da je za »4K Netflix« potrebna dražja naročnina (resda le 2 evra dražja), predvsem pa dovolj hitra internetna povezava. Koliko nas ima internetno povezavo hitrosti vsaj 25 megabitov na sekundo, kolikor jo zahteva ta storitev?

In kako smo kaj z internetnimi pašniki oz. piratskimi posnetki 4K? V resnici jih je najti kar nekaj, toda – kako pa jih bomo predvajali? Ste morda pomislili, da je tudi televizor 4K običajen »monitor«, ki ga lahko povežete z grafično kartico računalnika, vmes pa potegnete kabel HDMI? Ne bo šlo, kajti »običajni« HDMI je enostavno prešibak za prenos slike take ločljivosti. Ostane le uporaba katere izmed specializiranih pretočnih aplikacij, kot je npr. Plex.

Po drugi strani pa se strinjam, naložba v televizor 4K je danes tudi naložba v vrhunsko elektroniko, ki ponuja ta hip najboljšo sliko, tudi v nižjih ločljivostih. Vprašati se moramo le, ali smo pripravljeni za to plačati 1000 evrov in več, če lahko za enako velik televizor odštejemo le okoli 600 evrov (velja za 55-palčne modele)?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki