Internet ima, tako kot realni svet, tudi svojo temno plat. Pri tem pa ni govor le o spletnih straneh za odrasle, temveč o nečem bistveno večjem in bolj zapletenem – pa je že pornografija nadvse razširjena. Na temni strani interneta je (skoraj) vse anonimno in nenadzorovano, daleč stran od obveščevalnih in varnostnih agencij in drugih (službenih) vohljačev. To ni nujno zlo, niti dobro.
Informacijska varnost je velikansko področje. In vsak dan se, skladno s tehnološkim napredkom, še veča. V njej je aktivnih veliko ljudi, od sistemskih skrbnikov, varnostnih strokovnjakov in analitikov, programerjev, hekerjev, krekerjev, socialnih inženirjev, haktivistov, hekerjev, ki jih zaposlujejo obveščevalne agencije, informacijskih forenzikov itd. Da, med hekerji »profesionalci« so tako dobri kot slabi fantje.
Zdi se, kot bi bilo včeraj, a zloglasni virus Stuxnet je star že več kot desetletje, širši javnosti pa je znan vsaj od leta 2010. To je dolga doba in pričakovati je, da je tudi razvoj škodljivih orodij v tem času dokaj napredoval. Izkazalo se je, da to še kako drži.
Včasih napadalci nimajo drugega namena kakor škodovati. Ne zanimajo jih podatki v sistemu, ne želijo neopazno prisluškovati ali krasti. Napadi za zavrnitev storitve (DDoS) se zdijo kot primitivna vrsta napadov, katere glavni cilj je preglasiti vse drugo in izčrpati strežnik. A metoda je presenetljivo uspešna, priljubljena in v zadnjem času tudi dobičkonosna.
Včasih se je o računalniških vdorih, vsaj v tehnoloških krogih, poročalo na prvih straneh, hekerji, kot je bil Kevin Mitnick, pa so bili velike zvezde. Danes se vdori dogajajo skorajda vsak dan, interes za njihovo prikrivanje pa imajo tako storilci kot žrtve. Seznam največjih vdorov je zato bolj seznam razkritih vdorov, ki so vplivali na največ ljudi, kot pa absolutna resnica.
Prenosni računalniki so za večino domačih uporabnikov še vedno poglavitna računalniška naprava. Najbolj priljubljeni so seveda cenejši modeli, ki iz leta v leto ponujajo vedno boljšo izkušnjo.
Popolnoma zanič in neuporabni poceni telefoni so dokončno preteklost. Zdaj smo priča le slabim in spodobnim, kar je za ta del trga zelo spodbudno.
Fotografi se lahko skrivamo za kakovostjo, visoko občutljivostjo, izmenljivimi objektivi, a danes se le še manjši delež fotografij naredi s fotoaparati, levji delež so prevzeli pametni telefoni.
Že res, da živimo v trirazsežnem svetu. Letimo z letali, plezamo na gore, se potapljamo in iz dvodimenzionalne površine pisalne mize hitro naredimo tridimenzionalno. A zares domači sta nam le dve dimenziji: naprej-nazaj in levo-desno, torej òsi x in y. Sanje o brezskrbnem obvladovanju osi z pa so stare ravno toliko kot človeštvo. Le kdo od nas ni kdaj zavidal kragulju, ki na videz brez truda lebdi visoko nad travnikom? Ali pa veverici, ki so ji veje dreves kot nekakšna fraktalna 3D mreža, po kateri svobodno potuje?
Dandanes bi verjetno težko našli koga, ki v zraku še ni videl brenčeče naprave s štirimi propelerji. Letalniki, brezpilotni zrakoplovi, troti (droni), multikopterji in kar je še teh izrazov, so nenadoma osvojili vse. Uporablja jih staro, mlado, zagonska podjetja in multinacionalke. Povzročili so korenito modernizacijo zakonodaje po vsem svetu, v prihodnosti pa si obetamo tudi korenito spremembo vsakdanjega življenja.
Ko ima preizkuševalec opravka s tako različnimi projektorji, kot smo jim bili priča tokrat, je jasno, da bodo razlike med posameznimi izdelki velike. In tudi so. Pričakovano se je daleč najbolje odrezal največji, najtežji in najdražji projektor na tokratnem preizkusu, Epson EH-TW9300W, ki ni imel pravega tekmeca – zasluženo mu podeljujemo nagrado zlati Monitor. Njegov prikaz slike je ob dobrih virih odličen, ob virih visokih ločljivosti pa naravnost fenomenalen. Je eden redkih projektorjev, pri katerih si lahko obetamo, da bomo videli črno barvo (pri vseh drugih je črna le temno siva). Obenem je bil tudi daleč najtišji projektor za hišni kino na tokratnem preizkusu. Prav hrup je ena izmed kategorij, na katero uporabniki, ki projektor kupujejo prvič, pozabijo (zato pa te napake nikoli več ne ponovijo).
Vsem preizkušenim projektorjem smo v prostoru poskušali najti kar najidealnejšo lokacijo za prikaz kar najboljše možne slike. Med nastavljanjem te slike na platnu smo preverili tudi delovanje daljinca in prijaznost uporabniškega menuja ter različnih gumbov do uporabnika. Prav na tem področju so med posameznimi izdelovalci velikanske razlike, a jim večje teže pri končni oceni nismo namenili, saj jih domači uporabniki, ki projektorje namestijo na fiksno mesto (pod strop ali na polico), ne bodo uporabljali prav pogosto. Ugotovili smo, da se tudi na uporabniške menuje projektorjev slovenščina le počasi prebija.
Zakaj projektorji ostajajo ena najpomembnejših naprav za prikaz slike dolgih diagonal.
Acer H6518BD. Acer že vrsto let izdeluje projektorje za domači kino. Na tokratni preizkus smo prejeli dva modela. A že cenejši model, Acer H6518BD, je precej dober projektor. Očitno želijo ponuditi dober kompromis med funkcionalnostjo, zmogljivostjo in ceno, in to jim uspeva. Za prikaz slike uporablja tehnologijo barvnega kolesa DLP, ki v navezi z zmogljivo žarnico dosega precej visoko svetilnost 3200 ANSI lumnov, torej je slika zelo svetla, saj projektor meri na to, da ne bo vedno rabljen v temnem prostoru, temveč naj bi ga predvsem mlajši uporabniki uporabljali tudi čez dan in ob dnevni svetlobi. Projektor je med delovanjem precej glasen, tudi vklop varčnega (ECO) načina, ki svetilnost zmanjša za okoli četrtino, ne postreže z bistveno tišjim delovanjem.
Izbira projektorja za domači kino se v pestri ponudbi različnih modelov zdi težaško delo. V pomoč naj nam bo hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujemo tak projektor. Oboroženi z znanjem namreč ne moremo izbrati slabega projektorja.
Video vsebine lahko danes »konzumiramo« na najrazličnejših zaslonih naprav. Na pametnem telefonu, tablici, računalniku, televizorju … A pravim filmofilom so seveda namenjeni video projektorji, natančneje, projektorji za domači kino.
Zanimalo nas je, kako na izzive, povezane z razvojem bančnih aplikacij, gledajo njihovi snovalci in razvojniki. Obzorja nam je razširil Zoran Bebić, vodilni razvijalec v podjetju Comtrade Digital Services, ki skupaj s sodelavci skrbi, da ima Slovenija odlične bančne rešitve na svetovnem trgu.
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Rešitve za mobilno plačevanje so že lep čas ena najbolj vročih tehnologij, ki obljubljajo velike spremembe v načinu, kako bomo kupovali in plačevali v prihodnje, a so bile doslej na voljo predvsem na večjih in bolj razvitih trgih. Izjema je predvsem vsem znana Moneta, ki pa ima izrazito krajevni značaj in omejeno podporo na prodajnih mestih.
Položnice so nadloga, ki nas čaka vsak mesec – elektrika, voda, gretje, komunikacije, RTV. Nadloga zato, ker gre za redne odlive z naših bančnih računov, in nadloga zato, ker je s plačilom kar nekaj dela.
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Tiskalnik je bržkone ena najbolj dolgočasnih naprav, kar jih krasi naše pisarne. Kljub temu se bralci redno obračajo na nas po nasvete v zvezi z njimi, zato smo po daljšem času spet zbrali nekaj več brizgalnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom.
Računalniški virusi so vedno pereča tema in vsi, razen avtorjev in kriminalnih združb, ki jih uporabljajo za svojo nelegalno pridobitno dejavnost, si želimo, da bi jih sploh nikdar ne bilo.
Danes se zdi, da se vse naprave brez žic in brez resnega truda povezujejo v splet. Kljub temu se pogosto zgodi, da moramo spletno povezavo pripeljati v kak bolj oddaljen kotiček. To lahko naredimo brezžično, lahko pa uporabimo tudi žice, ki sicer niso namenjene prav za to.
Hibridne avtomobile poznamo že dolgo, hibridne čolne (beri: jadrnice) še dlje, zakaj ne bi postali še hibridni kolesarji? Danes je mogoče prav vsako kolo predelati v hibridno, in to smo tudi preizkusili.
Ker sem navdušen nad avtomobili, nad električnimi pa še toliko bolj, sem si v okviru tokratne »električne številke« Monitorja tudi sam izboril nekaj dni za preizkus.
Potrošniki se danes navdušujemo nad svojimi digitalnimi in električno gnanimi pomočniki in igračkami – pametnimi telefoni, tablicami, ultraprenosniki, nekateri celo nad avtomobili. Električnimi avtomobili v merilu 1 : 1, ne malimi radijsko vodenimi igračkami, da se razume. Je morebiti napočil čas digitalne/električne preobrazbe avtomobilske industrije?
55-palčni model UH750V prinaša velik preskok – ne le po diagonali, temveč tudi po kakovosti prikazane slike (in z nalepko 1400 evrov žal tudi v ceni). Ta ob ustrezno kakovostnih virih postreže z resnično živobarvno in kontrastno sliko, tehnologija HDR Pro pa bo navdušila fotografe, saj z njo ustrezno posnete fotografije resnično oživijo. Celo naš testni posnetek 4K HDR, ki je sicer delo Sonyjevega demo studia, je bil na LGjevem televizorju videti za odtenek bolje kot na matičnih izdelkih. Podobno kot vsi tokrat preizkušeni 55-palčniki tudi LGjev televizor pri virih slabše ločljivosti ni sposoben čudežev, zato predvajanje vsega, kar ne premore vsaj oznake HD, odsvetujemo.
Na policah trgovin še vedno prevladujejo digitalni televizorji polne visoke ločljivosti, a jim modeli z ultravisoko ločljivostjo vedno bolj odžirajo tako prostor kot pozornost in kupce. Preizkusili smo več kot ducat pametnih televizorjev z ločljivostjo 4K/UHD in še tri »klasike« z ločljivostjo slike 1080p, pač, za dobro vago.
Oblačne storitve imajo kup prednosti. Med pomembnejšimi so varnost, dostopnost in razširjenost. Zmanjšujejo stres, tehnične težave in stroške. Informacije v oblaku so zaščitene pred nepovabljenimi gosti, do njih pridemo ne glede na opremo, ki jo uporabljamo, za nameček so nam na voljo od vsepovsod. Resda zaenkrat niso izpolnile prav vseh obljub, a življenje z njimi je preprostejše in, to je še pomembneje, učinkovitejše.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
Vsak teden najpomembnejše iz sveta tehnologije, izbrano v uredništvu Monitorja.
Prijavi se na noviceAli pa naroči revijo – tiskano in na spletu.
