Navajeni smo, da je proizvajalcem in prodajalcem v interesu, da njihove izdelke uporabljamo čim več. S tem postanemo od njih odvisni, na njih se celo navežemo. Logika prodaje in marketinga je, da bomo izdelke, ki jih tudi zares uporabljamo, v naslednjem nakupovalnem ciklu ponovno kupili. A zdi se, da nas Google in Apple poskušata nagovoriti k nasprotnemu.
Evropske države, tudi Slovenija, vse več omenjajo morebitno aplikacijo, ki bi znala »slediti«, ali smo bili v stiku z okuženim s koronavirusom. Zakaj se je ljudje bojijo?
Redno preizkušanje opreme ima zanimiv plus in minus. Po eni strani se mi na trenutke zgodi, da nekaj preizkusim in se res težko vzdržim nakupa. Tak primer so bile pred leti mehanske tipkovnice, ki so me v hipu prepričale. Po drugi strani pa se mi zgodi, da razmišljam o menjavi opreme, a po preizkusih vidim, da niti ni potrebna.
Novi krivec za koronavirus je v očeh interneta postal Bill Gates, o katerem so se začele širiti neverjetne teorije zarote. Na družbenih medijih mrgoli komentarjev, karikatur, fotografij in posnetkov, ki nas preprečujejo, da je Bill Gates odgovoren za širjenje virusa. Ironično je človek, ki je doniral milijarde svojega denarja, postal internetna tarča.
Zdaj ko vsi delamo od doma – kakšne so prednosti in slabosti dela »v oblaku« v primerjavi z neposredno povezavo VPN s podjetjem?
Pri večjih preizkusih tiskalnikov pogosto omenim, da Monitor nastaja skoraj izključno digitalno. Komunikacija z avtorji poteka prek elektronske pošte, datoteke se med grafičnim oblikovanjem oziroma postavitvijo nahajajo na omrežnih pogonih, papirja do zadnjega trenutka, ko gre zaključena številka v tiskarno, skoraj ne uporabljamo.
Te dni lahko slišimo kopico mnenj, izzivov in celo izgovorov, zakaj je nekatere storitve, ki smo jih bili še do nedavna vajeni izvajati v živo, zamudno in težko prenesti v virtualno ali digitalno obliko oziroma na daljavo. Ampak to ni nič drugega kot digitalizacija. In ta, kot vemo, poleg dobrobiti prinaša tudi mnoge izzive.
Bodo banke res kmalu pojedla tehnološka podjetja? Ali ni morda vseeno bolje denar zaupati institucijam, ki obstajajo že stoletja?
Sodelavec je bil pred kratkim na tehnični »predpredstavitvi« Samsungovih vrhunskih modelov letošnjega leta – Galaxy S20 v vseh svojih oblikah oziroma permutacijah. V primerjavi s tisto »pravo« predstavitvijo je tu število novinarjev manjše, hkrati pa se podjetja nekoliko resneje poglobijo v tehnične podrobnosti naprav.
Da je prva stvar vsakega sodobnega digitalnega posla čim lažji vstop, nakup ali najem, je vsakomur jasno. Vsak korak, vsak klik, ki ga mora opraviti nova stranka, povzroči znaten upad števila uspešno zaključenih postopkov, zato je prva naloga ponudnikov, da je preizkusiti naročnino na storitev ali odpreti bančni račun otročje lahko. Kaj pa, če gre kaj narobe, ali je tudi takrat vse tako enostavno?
Razmišljam o tem, ali res potrebujem nov televizor, glede na to, da mi ga bodo napolnili z vso mogočo »pametjo«, za katero sploh ne vem, ali jo potrebujem. Kakšno je vaše mnenje?
Ali res menite, da moramo protivirusnike, ki smo se jih navadili na računalnikih, imeti tudi na mobilnih telefonih?
Za Monitor elektroniko opisujem že od leta 2010, v tem času pa sem imel v rokah skorajda vse telefone, ki so naprodaj pri nas. Priznam, ko stopiš v trgovino, že sama količina telefonov zmede in odločitev na prvi pogled ni lahka. V resnici pa je resnih izbir med telefoni malo.
Te dni prebiram res odlično biografijo Adriana Neweya, bržkone najuspešnejšega inženirja avtomobilov formule 1. Ena izmed ponavljajočih se tem njegovega delovanja so zanimive ideje, take, ki so, kot bi rekli Američani, outside the box. Drugačne torej, seveda pa znotraj izredno strogo definiranih pravil, ki jih ekipam v motošportu narekujejo krovne organizacije. Te ideje se včasih sicer ne primejo – na papirju se zdi, kot da imajo potencial, ki pa ga kasneje, med dejanskim preizkusom ali pa v nekem drugačnem kontekstu, ni.
Gospodje, čas je da nadgradimo naš dosedanji načrt, da ustvarjamo zgodbe naših izdelkov. Imamo uspešne izdelke, ki nagovarjajo večje segmente potencialnih kupcev. Manjka samo le še največji. Najtežji.
Videti je, da so danes najuspešnejše igre tiste »zastonjske«, medtem ko običajnih ne kupuje več nihče. Ali je res tako?
Imam težavo – moj televizor je manjši od sosedovega. Še več, zaradi tega si sploh ne belim glave. In, da, govoril bi lahko tudi o telefonu, avtu (čeprav, ne, sosed ima manjši avto, tu sem varen), kosilnici (jaz, revež, imam tisto ročno, brez kakršnegakoli motorja, in jo moram kar z lastno močjo okoli potiskati) in še čem.
Da so tehnološka gigapodjetja Facebook, Google, Twitter in druga v zadnjih letih spremenila v prave kovnice denarja na račun zbiranja, obvladovanja in trženja podatkov o navadah svojih uporabnikov in njihovih omrežnih prijateljev, je opazila večina zainteresirane javnosti. Manj pa je tistih, ki so opazili, da se utegne to področje v kratkem precej spremeniti. A zaplet je v tem, da ne vemo, kako in v katero smer.
Trendi so očitni – vse več proizvajalcev programske opreme, ponudnikov kulture, take in drugačne in celo strojne opreme, nas poskuša navleči na plačevanje mesečne ali letne naročnine. Se vam to zdi prav!?
V tokratni številki Monitorja sta se med nenehnimi preizkusi znašla prenosnika, za katera sem skoraj zapisal besedo »zanimiva«, a sta v resnici daleč, daleč od tega. Gre pravzaprav za resnično dolgočasna prenosnika. A s tem ni nič narobe! Prej obratno, gre za prenosnika, pri katerih je pravzaprav težko najti kak resen razlog proti nakupu oziroma kakšno resno slabost. Dobro, vedno se najde kakšna malenkost. Če ne drugega bi lahko bil vsak še kak evro cenejši, ponudil malenkost večji SSD ali rahlo boljši zaslon.
Če igrate, spremljate ali vsaj poznate nekoga, ki ga Fortnite zanima, verjetno veste, da se je pred kratkim končala 10. sezona te fantastično popularne igre. Konec je bil res konec, saj je igra preprosto izginila in prikazovala animacijo črne luknje.
Opažam, da veliko primerjalnih testov računalniške opreme kar nekako izpusti Applove izdelke. Zarota ali realnost?
Tako kot na marsikaterem področju se tudi v računalništvu pojavlja množica čarobnih besed, takih, ki skoraj ne potrebujejo razlag, ampak so same po sebi dovolj, da prepričajo. Nekoč je obstajal rek »Nobody ever got fired for choosing IBM«, torej da nihče ni izgubil službe, če je izbral IBM. Resda je bil IBM takrat spoštovanja vredno podjetje, a bolj kot za tehnične prednosti je šlo za njihov ugled. Bil je varna izbira, taka, zaradi katere nam niso nadrejeni imeli kaj očitati.
Včasih so bili kitajski telefoni tam, kjer so danes kitajski avtomobili. Posmehovanja vrednim izdelkom se nihče ni želel niti približati, »poznavalci« pa so znali našteti stotine dokazov, zakaj Kitajcem ne bo nikoli uspelo. Japonci in Korejci so to pot že prehodili, danes pa so povsem spodobni – poceni kitajski telefoni.
So električni skiroji le modna muha, ki je povrhu vsega še nevarna, ali resno prevozno sredstvo, ki se bo prijelo?
Pred kratkim me je klical kolega, sicer tudi IT-jevec, in me spraševal po priporočilu za prenosnik, za nekega znanca. Želje so bile vse preveč znane – prenosnik naj bo malo manjši (brez številčne tipkovnice ob strani, torej nekje okoli štirinajst palcev), tanek in prenosljiv. V uporabi bo za pisarniško delo, no, pa tudi za urejanje slik in montažo videa. Potrebuje dovolj prostora, pa zanj ne bi dal več kot 700 evrov. Želje se seveda zaključijo z: »To je bolj ali manj vse, kar rabim od računalnika.« Skratka, tanek prenosnik za malo denarja, ki vseeno ponuja strojno moč za obdelavo videa.
V začetku poletja so mediji in družabna omrežja z vso vnemo zagrabili zgodbo o zabavni aplikaciji FaceApp. A če ste bili le za nekaj dni odklopljeni od digitalnega sveta, ste celotno zgodbo morebiti celo zgrešili, saj se je tako hitro, kot se je vnela, tudi polegla. Pozornejši opazovalci pa so v njej lahko zaznali kopico naukov, ki lepo opisujejo splošno stanje sodobnega spleta, mobilnih ekosistemov in sveta nasploh.
Kakšno je vaše mnenje o uredbi o varstvu podatkov, ki je stopila v veljavo v letu 2018?
Če kdo, potem smo računalničarji tisti, ki bi morali znati prepoznati vzorce prodora nove, revolucionarne tehnologije na področja, ki so vsaj na videz stabilna, področja, kjer vse deluje po ustaljenih praksah in za katera se zdi, da novinec tam ne more prekucniti velikanov. Podcenjevanje napredka, ki ga prinaša nova generacija, se zdi stalnica, ki ob postopnem prehodu v zrelo fazo tehnologije hitro zbledi in gre v pozabo.
Je res smiselno odklepati drago kupljene naprave in se igrati z garancijskim jamstvom le teh?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih