Lanski 25. maj si bomo kar dobro zapomnili. Stavim, da ga ni človeka v Evropi, ki še ni slišal za GDPR oziroma varovanje osebnih podatkov. Če ne drugače, smo bili bolj ali manj vsi izpostavljeni množicam neželene elektronske pošte, ki se je trudila od milijonov uporabnikov pridobiti soglasja, da nam smejo še naprej smetiti po elektronskih predalih.
Ali bodo prihajajoča omrežja 5G v prihodnosti res zamenjala obstoječe ožičene povezave?
Preteklo noč sem spal 8 ur in 15 minut, povprečni utrip je bil tam nekje okoli 60 utripov na minuto. Danes sem prehodil že 5502 koraka, to naj bi bilo 3,7 kilometra, vmes prehodil tudi 9 nadstropij. Telefon sem aktivno uporabljal približno eno uro, kar je osem minut več od povprečja, v eni uri pa ga v povprečju dvignem štirikrat.
Pred davnimi leti je za devetimi gorami živel mož po imenu Tim Berners-Lee, ki je svoj dar – povezovanje in izmenjavo informacij prek novega elektronskega medija – želel deliti z vsemi ljudmi. Tako je izumil splet in prvi brskalnik in, ker je bil mož klen in neizprosen, je svetu prinesel razsvetljenje. Hura in pravljice je konec, ker je počil lonec.
Naš urednik se je pred kratkim pritožil čez neki video posnetek, češ da ima v temnih delih kar veliko šuma. Njegova logika je bila, da bi ga vsak malo boljši telefon posnel lepše, brez šuma, četudi je na drugi strani drag DSLR, četudi že nekoliko starejši. Spravil sem se razlagat, kako je tipalo pri omenjenem DSLRju občutno večje, zato je bistveno manj globinske ostrine. In da moram zaradi tega zmanjšati zaslonko in povečati občutljivost. Pa sem že sredi lastne razlage sam sebe dolgočasil, in brž obupal.
Internet je dodobra spremenil dostopnost informacij, vendar tudi naše vrednotenje znanja. V trenutku, ko je vse dostopno, se zdi, da se število pravih razprav, kjer udeleženci poslušajo drug drugega in poskušajo argumentirano odgovarjati na teze nasprotne strani, hitro približuje ničli.
Vedno več novih avtomobilov omogoča povezovanje s pametnimi telefoni in njihovo vsebino prikazuje na vgrajenem zaslonu. Menite, da ima tak pristop prihodnost?
Microsoft si na vse mogoče načine prizadeva obdržati tistih nekaj uporabnikov, ki za brskanje po spletu uporabljajo Edge, hkrati pa si zelo močno želi, da bi med zveste uporabnike privabil še koga. Poskuša celo z obup(a)no potezo oglaševanja Edgea, ki se sproži, ko zaženemo namestitev brskalnika Chrome ali Firefox. Bitka za brskalnike se zdi že davno izgubljena, zakaj se torej Microsoft še vedno bori?
Omrežni diski NAS že nekaj časa omogočajo vzpostavitev t. i. domačega oblaka, nečesa, kar naj bi konkuriralo »pravim« oblakom v lasti Googla, Amazona in Microsofta. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Na začetnih straneh tokratne številke lahko preberete kratko novico o Nikonovem novem prihajajočem brezzrcalnem sistemu, daljšo novico smo objavili tudi na spletu. Res zanimiv in omembe vreden korak japonskega fotografskega velikana in hkrati tak, ki me sploh ne preseneča.
Industrija sodobne tehnologije prodaja sanje in vizijo. Že kratek razmislek o preteklosti pokaže, da se tudi v IT stvari le ne spreminjajo tako hitro, kot naj bi se po napovedih podjetij in njihovih prodajnih in marketinških pogonov. A za vsako veliko stvarjo pride nova velika stvar. Že vemo, kaj bi to lahko bilo?
Vsi malce dražji televizorji se danes hvalijo z ločljivostjo 4K. Pa tak televizor v resnici potrebujem ali je dovolj klasični z ločljivostjo FullHD?
Na teh straneh sem že večkrat pisal o tem, da se prodaja osebnih računalnikov že kar nekaj let ohlaja. To velja tako za namizne kot za prenosne. Pri zadnjih tudi sami opažamo, da je vsako leto manj novosti in da je hitrost sprememb vse manjša – počasi se menjavajo procesorji, po korakih se izboljšujejo zasloni, pogoni SSD postajajo cenejši in hkrati večji.
Google s svojim tehnološkimi rešitvami obvladuje večji del spleta. Poleg iskalnika, Androida in oglasnih storitev je zelo pomemben del imperija Chrome. Ta je z vsako različico strožji do spletnih strani, ki še ne uporabljajo varne povezave HTTPS. Ima poleg altruistične skrbi za dobrobit svojih uporabnikov Google še kakšen drug cilj?
Kje naj hranim težko pridobljene kriptovalute, v spletnih menjalnicah ali pri sebi, ločeno od interneta?
Kriptovalute so nov naložbeni razred, ki z izjemo bitcoina obstajajo šele zadnjih par let. Nastale so na podlagi tehnologije veriženja blokov, ki bo tako kot internet spremenila svet. Zanimanje zanje je izredno naraslo šele v zadnjih 12 mesecih, ko je trg kriptovalut dobesedno eksplodiral, saj se je celotna tržna kapitalizacija v enem letu povečala s 15 milijard dolarjev na 813 milijard. Sledil je brutalen padec, in ko so že mnogi mislili, da je zgodbe konec, se je pred nekaj tedni spet začela rast.
Že nekaj zaporednih rubrik z nasveti berem, kaj vse se da narediti z mini računalnikom Raspberry. Pa mislite, da ni v resnici bolje vse te doma narejene igrače za nekaj evrov nadomestiti s kitajskimi izdelki, ki počnejo isto?
Pred leti sem uredniku predlagal rubriko in hitro je postala redna in, sodeč po odzivu bralcev, kar priljubljena – kratek pregled novih zanimivih aplikacij za pametne telefone. Takrat je bilo čutiti nemalo zanimanja za malo morje novih, inovativnih aplikacij. Pogosto smo drug drugemu kazali aplikacije, ki so tako ali drugače koristile možnosti teh naprav, res ni bilo težko vsak mesec najti šestnajst (kasneje, ko je tudi Apple povečal svoje zaslone, pa dvajset) novih aplikacij.
V vsaki generaciji otroci najdejo način, kako psihološko mrcvariti starše. Saj veste, svetloba, ki pozno v noč pronica izza vrat mulčeve sobe, roditeljem povzroča posebne skrbi. Kaj neki počne pozno v noč? Tik pred drugo svetovno vojno je začelo grbančiti čela branje stripov. Pa poslušanje jazza in rokenrola. Kmalu bo pol stoletja, kar so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v naše domove vdrli računalniki. S tem so domačo zabavo zavzele tudi najrazličnejše igre. Sprva benigno preskakovanje sodov in razbijanje zidov, postopoma pa vedno bolj realistične.
So t. i. robotski sesalniki oz. kar »rumbe« res dovolj inteligentni in dobri, da lahko nadomestijo »prave« sesalnike?
Za Monitor se redno udeležujem novinarskih predstavitev različnih naprav. Zadnja leta je še največ predstavitev novih telefonov, predstavitve tiskalnikov so že pred leti izpuhtele, počasi izginjajo tudi predstavitve fotoaparatov. A pri vseh teh napravah imam še vedno kar nekaj stikov z ljudmi, ki jih tržijo, skrbijo za distribucijo, za »PR«.
Današnji tako priljubljeni pametni telefoni so le etapa v razvoju digitalnih tehnologij, tako kot so bili pred njimi osebni računalniki. Je naslednji korak morda zdravstvo?
Tako v zasebnem kot poklicnem življenju sem zagovornik uporabe spletnih storitev in oblaka, saj prinašajo izjemno izkušnjo in omogočajo storitev višje kakovosti, kot je mogoče na zasebnih postavitvah strežnikov. Zadnje tedne pa se sprašujem, kaj uporabnik v času, ko je prav vsem postalo jasno, da Facebook, Google in še kdo o svojih uporabnikih vedo veliko, res veliko, veliko preveč, sploh lahko stori. Kako uporabljati spletne storitve, pa ne biti povsem razgaljen pred velikani IT?
Od Applove Siri naprej je vedno več različnih digitalnih pomočnikov in pomočnic, pa vendar se ne morem otresti slutnje, da gre pri vsem le za marketinško posiljevanje z novostmi za vsako ceno. Kaj menite vi?
V tokratnih preizkusih lahko berete o dveh fotoaparatih podjetja Fujifilm, enemu, ki se po ceni primerja s cenejšimi (novimi) avtomobili, in drugemu, ki je cenejši od dražjih pametnih telefonov. Prvi je namenjen tistim, ki imajo zelo posebne želje po res najboljši možni kakovosti tipala, toda takih uporabnikov je, vsaj po mojem občutku, vedno manj.
Zadnjih nekaj tednov imam možnost uporabljati vozilo, ki zmore na poljubni cesti voziti po svojem pasu, pri vožnji upoštevati druga vozila, potek ceste in prometne znake.
Zgodba o rasti največjega trga za pametne telefone se počasi končuje. Govorimo seveda o Kitajski, kjer se je število prodajalcem dostavljenih (shipments) pametnih telefonov leta 2017 prvič zmanjšalo glede na leto pred tem. Čeprav ne gre za prodajne številke, kljub temu nakazuje, kako se obnaša trg.
Indeks ameriških nefinančnih delnic NASDAQ je v petek, 10. marca 2000, dosegel zgodovinski rekord, 5132,53 točke. V preteklih 12 mesecih je zrasel za 117 odstotkov, prostora za rast pa je bilo še precej. Splet je postal velika zgodba o uspehu, internetna podjetja so rasla kot gobe po dežju in nabirala investitorski kapital.
V Monitorju pri preizkusih prenosnikov vedno omenimo tudi strojno zmogljivost in se poleg procesorja in količine pomnilnika dotaknemo tudi grafične kartice. V reviji pa občasno tudi preizkusimo novosti s tega področja, torej nove procesorje in grafične kartice. Kakšno pa je stanje strojne opreme pri uporabnikih?
Nekdaj je bila pri mobilnih telefonih izbira. Barve, cene, slogi. Nekdaj so bili slabi in dobri telefoni. Nekdaj so bili najboljši telefoni. Zdaj imamo drage in manj drage telefone. In čisto vsi imajo grde napake, ki jih ne bi smeli imeti. Ne pri takšni ceni in ne, če jih delajo tako izkušeni in nesramno bogati izdelovalci.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih