Neuporabnost »odprtega« Androida
V tej številki Monitorja lahko preberete zanimiv preizkus – v roke smo bolj ali manj hkrati dobili Huaweijev telefon Nova 9 ter Honorjevega s preprostim imenom 50. Gre za praktično enaki napravi, katerih glavna razlika je v omejitvah, ob katerih deluje Huawei, torej da je močno omejeno njegovo sodelovanje z ameriškimi podjetji.
Že dolgo časa vztrajno pišemo o tem, kako zelo omejeni so postali Huaweijevi telefoni, odkar na njih ni Googlovih storitev. Po drugi strani pa podjetje seveda vztraja, razvijajo lastno različico sistema Android, vzpostavili so lastno trgovino z aplikacijami, pospešeno gradijo odnos z razvijalci in jih vabijo, da aplikacije prilagodijo in dodajo tudi v njihov AppGallery. Tako iz meseca v mesec ponuja več aplikacij, med njimi tudi vse več slovenskih.
Po daljšem času sem se torej spet lotil potopitve v Huaweijev ekosistem, upajoč, da je stanje že kaj boljše, kot je bilo. Žal nisem prišel prav daleč. Najprej sem preveril, kakšno je stanje pri najpogosteje uporabljenih aplikacijah. Na žalost v trgovini AppGallery ni nobene izmed mojih dveh aplikacij za elektronsko pošto (Gmail in Outlook), nobenega izmed mojih dveh mobilnih brskalnikov (Firefox in Chrome). Prav, najde se kar nekaj generičnih odjemalcev za elektronsko pošto pa tudi brskalnikov, ki so zasnovani na enem ali drugem.
Po daljšem času sem se spet lotil potopitve v Huaweijev ekosistem, upajoč, da je stanje že kaj boljše, kot je bilo.
Spust v tiste bolj ezoterične, a zame vseeno pomembne aplikacije se konča še bolj klavrno. Tako ne morem upravljati plinske peči, ne morem krmiliti pametnega sesalnika, ne morem odčitavati temperature na terasi, ne morem preveriti varnostne kamere, ki jo imam v tem trenutku slučajno na preizkusu, ne morem upravljati brezžičnega usmerjevalnika. Fotografij ne morem naložiti v nobenega izmed treh uporabljenih oblakov, aplikacij mojega NAS ni, ene izmed dveh mojih bank ni (druga je), manjkata dve finančni aplikaciji.
Seveda lahko kar nekaj od naštetega namestimo ročno, prek spletnih strani z namestitvenimi paketki APK, to nam ponudi že sama trgovina AppGallery. A izkušnja je slaba, strani so polne oglasov, že telefon nas opozori na potencialne nevarnosti, manjka pa tudi sistem za samodejne nadgradnje tako nameščenih aplikacij.
Iskreno, nič nimam proti Huaweiju in ne širim slabe volje, je pa to dober znak, kako je dejstvo, da je Android odprtokoden (»prost«, »odprt vsem«, »brezplačen«), popolnoma irelevantno. Tudi če je sicer prost in brezplačen, je Google tisti, ki nad njim vihti svoj monopol v obliki svojega App Stora oziroma Google Play Services. Svetovno gledano, ima Applov iOS tržni delež okoli 25 odstotkov, ostalih 75 je Googlovih, in če se bo na tako razdelanem in zrelem trgu komu uspelo kdaj prebiti, bo to čudež. Sploh ker se velika dva na vse pretege trudita, da bi vse vajeti obdržala v svojih rokah.
Trenutno res ne vem, kdo bi bil zadovoljen s tako omejenim telefonom. Resda sem pred kratkim naletel na uporabnico, ki Googlove Zemljevide uporablja v svojem telefonskem brskalniku, vendar je po mojem v Sloveniji edina. Iskreno upam, da Huaweiju le nekako uspe, a dvomim. Imam občutek, da se bo situacija rešila le v primeru političnega konsenza, kajti če pred desetletjem Microsoftu ni uspelo postati tretji igralec, dvomim, da lahko to uspe Huaweiju – odprtost Androida gor ali dol.
