Kaj pa človeški požarni zid?
Kibernetska varnost je bila izziv še pred epidemijo covida 19, ki je milijone zaposlenih po svetu poslala domov, kjer delajo na svojih računalnikih in tablicah ter prek domačih brezžičnih omrežij. Kaj pa zdaj?
Kibernetska varnost je bila izziv še pred epidemijo covida 19, ki je milijone zaposlenih po svetu poslala domov, kjer delajo na svojih računalnikih in tablicah ter prek domačih brezžičnih omrežij. Kaj pa zdaj?
Tudi razvijalci programske opreme morajo, podobno kot drugi IT-strokovnjaki, razviti več z informacijsko varnostjo povezanih navad in znanj.
Z izjemo 2015 v Sloveniji število varnostnih incidentov še nobeno leto ni upadlo. Letno Poročilo o kibernetski varnosti, ki ga objavlja SI-CERT, pa razkriva še druge zanimivosti.
Varnost je danes resnično na tapeti, o njej lahko poslušamo in beremo dnevno. Ta pa oni vdor, napad, škoda … Kdo je kriv, da to tega prihaja? Ti grdi, zli in finančno ali politično motivirani napadalci ali nič hudega sluteči ali tudi (vsaj delno) nesposobni posamezniki in podjetja, ki naj bi poskrbeli za zaščito svojih podatkov oziroma poslovanja? Odgovori naj si vsak sam ...
Prepričani smo, da se poleg nekaterih energetsko ozaveščenih državljanov podobno sprašujejo tudi velikani v panogi energetike. Hramba ogromnih količin energije ni niti enostavna niti poceni. A iskanje boljših rešitev se nadaljuje.
Preteklo leto se je na področju izkoriščanja energije sonca »dogajalo na polno«. V razvitih državah se količina ob pomoči sončnih žarkov proizvedene energije že meri v gigavatih, obeti za prihodnja leta pa so še posebej optimistični. Poglejmo, zakaj.
Za doseganje ciljev vgradnje pameti v omrežja, ki prenašajo elektriko in podatke, bodo najbolj zaslužne nove tehnologije interneta stvari. Te pa bodo temeljile predvsem na mobilnih tehnologijah.
Čeprav je pandemija koronavirusa začasno ustavila lakoto sveta in gospodarstev po energiji, se energetska podjetja ne slepijo – zdravstveno in gospodarsko okrevanje bosta vse števce znova pognala v višave. Če naj se omrežja ne zlomijo pod vse večjimi obremenitvami, morajo biti predvsem pametna.
Google jim ima 20, še trije so v gradnji, Microsoft kar 160. Za Amazon niti ne poznamo števila, vemo pa, da ima po svetu vzpostavljen nekakšen svoj vzporedni internet. Govorimo o podatkovnih centrih. Kaj pa slovenska podjetja? Drži, večina jih je premajhnih, da bi vzdrževala svoje strežniške gredice, kljub temu pa se tudi pri nas, za sedmimi ključavnicami skrivnosti, skrivajo solidne in zmogljive ustanove.
Ponovno živimo za energetski sektor zelo živahno desetletje. Mnogokrat v zgodovini se je dogajalo, da se je spreminjal svetovni primarni vir energije in predstavljajte si, kakšni težki in nevarni časi so bili, ko so se gruče ljudi skozi iskanje naftnih virov v upanju na boljše življenje selile po svetu. Ogromno jih je v tej dejavnosti izgubilo vse in celo svoja življenja, saj je bil vstop na nova energetska področja ponavadi neobvladan, lahko tudi smrtno nevaren tek v neznano.
Vsi vemo, da se svet brez električne energije dobesedno (za)ustavi. Prav zato se elektroenergetski sistemi v vseh državah uvrščajo med t. i. kritično infrastrukturo, torej sisteme, ki morajo kar se da brezhibno delovati, saj so od njih odvisni tako gospodarstvo kot tudi človeška življenja. Sodobne elektroenergetske sisteme pa upravljajo IT-rešitve, saj se tudi panoga energetike vedno bolj digitalizira in odpira navzven.
Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije.
Vsi znamo na dah našteti več prednosti računalništva v oblaku. Tokrat pa bo beseda tekla o njegovi prihodnosti, predvsem različnih trendih razvoja oblačne krajine, kot so hibridni oblak, računalništvo brez strežnikov in zabojniki, ki bodo v prihodnosti vladali tej industriji.
Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.
Če analiziramo mnenja in napovedi o tem, kako pomembni so in bodo podatki, jih lahko grobo razdelimo na takšne, da bi morali s svojimi podatkih oziroma zbirko podatkov dobro zaslužiti, in tiste, da velika podjetja izkoriščajo naše podatke za lastno bogatenje, ne da bi mi kaj imeli od tega.
Danes je zbiranje podatkov, s katerimi boste lažje razumeli svoje stranke in poslovanje, razmeroma enostavno. V resnici je postalo tako enostavno, da obstaja nevarnost, da bi jih imeli na voljo preveč. Katere uporabiti, katerim zaupati? Čeprav ima povprečno majhno podjetje na voljo bistveno manj podatkov kot velikani v posamezni panogi, to še ne pomeni, da so mu kakovostne analize, temelječe na množičnih podatkih, nedosegljive. Nasprotno. Nekatere podatke lahko kupi tudi na trgu. In obdela v oblaku, če ne premore lastnih strežnikov. Za relativno ugodno vsoto. Še več, upal bi si trditi, da množični podatki lahko celo bolj koristijo manjšim podjetjem kot velikanom, saj so »malčki« na splošno bolj okretni in lahko hitreje ukrepajo na podlagi vpogleda v podatke. Zakaj tega torej (množično) ne počno? Ker ne znajo … Delo s podatki zahteva specializirana znanja. Vanje pa le redko kdo vlaga. Pa bi morali. Ker se, vsaj dolgoročno, zagotovo izplača.
Podjetja so sredi številnih globokih sprememb: količina razpoložljivih podatkov in hitrost pridobivanja novih podatkov se z leti hitro povečujeta, poslovni modeli in izboljšave procesov se vedno bolj zanašajo na podatke in analitiko. Kako je videti poslovanje, ki mu pravo pot kažejo podatki?
Ne glede na to, ali je gospodarstvo v krču ali cveti, podatki in analitika v navezi s tehnologijami umetne inteligence stopajo v ospredje, ko gre za okrevanje ali iskanje novih priložnosti za rast.
Skladiščna in proizvodna okolja so v zgodovini doživela že vrsto tehnološko gnanih (r)evolucij. Četrti val optimizacije je pred vrati
Tehnologije in omrežja 5G obljubljajo boljši vpogled v delovanje logističnih procesov, stalno spremljanje lokacije in obilje podatkov, ki ga velja izkoristiti za nudenje boljših storitev.
Epidemija covida-19 utegne imeti uničujoč vpliv na številne panoge gospodarstva, družabno življenje in standarde osebne nege, hkrati pa je spodbudila izliv ustvarjalnosti in inovativnosti na drugih področjih. Ogledali smo si nekaj najnovejših izumov, ki so neposredna posledica koronavirusa.
Pandemija covida-19 je že poskrbela za delo na daljavo in temeljito posegla na področje telekomunikacij, a zdi se, da največje spremembe šele prihajajo. Posebej na področju telemedicine, saj naj bi obseg navideznih, torej virtualnih obiskov zdravstvenega osebja in spremljanje pacientov na daljavo v prihodnjih letih zrasla kar za sedemkrat.
Številna podjetja se vsaj desetletje pogovarjajo o uvedbi e-poslovanja, nova družbena in zdravstvena realnost v obliki globalne virusne pandemije pa sta opozorili, da je treba zanj poskrbeti v kar najkrajšem času. Je to sploh izvedljivo v mesecu ali dveh? Odvisno od tega, kje na krivulji digitalizacije poslovanja se nahaja posamezno podjetje oziroma organizacija.
Ob vse večji rabi oblačnih storitev, delu na daljavo in od doma ter hibridnih IT-okoljih se zdi, da je IT-infrastruktura prisotna vsepovsod. Prav tako pa tudi podatki uporabnikov in podjetij. Kakšno IT-okolje postaviti v 2020?
Razvoj podatkovnih centrov vpliva na številna področja računalništva. Podobno kot v formuli 1 smo inovacij iz sveta podatkovnih centrov lahko veseli vsi, saj se nekatere sčasoma preselijo tudi v naše računalnike ali storitve, ki jih uporabljamo.
Življenjska doba podatkovnega centra je okoli deset let. Letos in v prihodnjih letih bodo številni podatkovni centri doživeli prenove, gradijo se novi. Preverili smo, kaj bo njihovo množenje gnalo v prihodnje.
Pandemija covida-19 žrtev v gospodarstvu ne izbira, prilagoditi se ji morajo vse panoge, tudi IKT. Uvajanje dela na daljavo in digitalizacija poslovanja bosta kratkoročno sicer spodbudila porabo za IKT, podjetja pa skrbi poznejši upad oziroma zamikanje nenujnih projektov.
Vsak vidik IT-infrastrukture je z leti postal neverjetno zapleten. Izziv obvladovanja kompleksnosti prinaša imperativ poenostavitev.
Naložbe v panogo fintech in nove tehnologije, ki lahko izboljšajo in avtomatizirajo finančne storitve, naraščajo. Letos naj bi presegle 30 milijard dolarjev. To je pet ključnih trendov, ki bodo vplivali na vse, kar vključuje denar.
Medtem ko zavarovalnice priznavajo pomen večine tehnoloških trendov, pa še vedno ostajajo ujetnice lastnega udobja in se počasi odzivajo na valove inovacij, ki utegnejo povsem spremeniti panogo zavarovalništva.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih