Vsi vemo, da se svet brez električne energije dobesedno (za)ustavi. Prav zato se elektroenergetski sistemi v vseh državah uvrščajo med t. i. kritično infrastrukturo, torej sisteme, ki morajo kar se da brezhibno delovati, saj so od njih odvisni tako gospodarstvo kot tudi človeška življenja. Sodobne elektroenergetske sisteme pa upravljajo IT-rešitve, saj se tudi panoga energetike vedno bolj digitalizira in odpira navzven.
Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije.
Vsi znamo na dah našteti več prednosti računalništva v oblaku. Tokrat pa bo beseda tekla o njegovi prihodnosti, predvsem različnih trendih razvoja oblačne krajine, kot so hibridni oblak, računalništvo brez strežnikov in zabojniki, ki bodo v prihodnosti vladali tej industriji.
Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.
Če analiziramo mnenja in napovedi o tem, kako pomembni so in bodo podatki, jih lahko grobo razdelimo na takšne, da bi morali s svojimi podatkih oziroma zbirko podatkov dobro zaslužiti, in tiste, da velika podjetja izkoriščajo naše podatke za lastno bogatenje, ne da bi mi kaj imeli od tega.
Danes je zbiranje podatkov, s katerimi boste lažje razumeli svoje stranke in poslovanje, razmeroma enostavno. V resnici je postalo tako enostavno, da obstaja nevarnost, da bi jih imeli na voljo preveč. Katere uporabiti, katerim zaupati? Čeprav ima povprečno majhno podjetje na voljo bistveno manj podatkov kot velikani v posamezni panogi, to še ne pomeni, da so mu kakovostne analize, temelječe na množičnih podatkih, nedosegljive. Nasprotno. Nekatere podatke lahko kupi tudi na trgu. In obdela v oblaku, če ne premore lastnih strežnikov. Za relativno ugodno vsoto. Še več, upal bi si trditi, da množični podatki lahko celo bolj koristijo manjšim podjetjem kot velikanom, saj so »malčki« na splošno bolj okretni in lahko hitreje ukrepajo na podlagi vpogleda v podatke. Zakaj tega torej (množično) ne počno? Ker ne znajo … Delo s podatki zahteva specializirana znanja. Vanje pa le redko kdo vlaga. Pa bi morali. Ker se, vsaj dolgoročno, zagotovo izplača.
Podjetja so sredi številnih globokih sprememb: količina razpoložljivih podatkov in hitrost pridobivanja novih podatkov se z leti hitro povečujeta, poslovni modeli in izboljšave procesov se vedno bolj zanašajo na podatke in analitiko. Kako je videti poslovanje, ki mu pravo pot kažejo podatki?
Ne glede na to, ali je gospodarstvo v krču ali cveti, podatki in analitika v navezi s tehnologijami umetne inteligence stopajo v ospredje, ko gre za okrevanje ali iskanje novih priložnosti za rast.
Skladiščna in proizvodna okolja so v zgodovini doživela že vrsto tehnološko gnanih (r)evolucij. Četrti val optimizacije je pred vrati
Tehnologije in omrežja 5G obljubljajo boljši vpogled v delovanje logističnih procesov, stalno spremljanje lokacije in obilje podatkov, ki ga velja izkoristiti za nudenje boljših storitev.
Epidemija covida-19 utegne imeti uničujoč vpliv na številne panoge gospodarstva, družabno življenje in standarde osebne nege, hkrati pa je spodbudila izliv ustvarjalnosti in inovativnosti na drugih področjih. Ogledali smo si nekaj najnovejših izumov, ki so neposredna posledica koronavirusa.
Pandemija covida-19 je že poskrbela za delo na daljavo in temeljito posegla na področje telekomunikacij, a zdi se, da največje spremembe šele prihajajo. Posebej na področju telemedicine, saj naj bi obseg navideznih, torej virtualnih obiskov zdravstvenega osebja in spremljanje pacientov na daljavo v prihodnjih letih zrasla kar za sedemkrat.
Številna podjetja se vsaj desetletje pogovarjajo o uvedbi e-poslovanja, nova družbena in zdravstvena realnost v obliki globalne virusne pandemije pa sta opozorili, da je treba zanj poskrbeti v kar najkrajšem času. Je to sploh izvedljivo v mesecu ali dveh? Odvisno od tega, kje na krivulji digitalizacije poslovanja se nahaja posamezno podjetje oziroma organizacija.
Ob vse večji rabi oblačnih storitev, delu na daljavo in od doma ter hibridnih IT-okoljih se zdi, da je IT-infrastruktura prisotna vsepovsod. Prav tako pa tudi podatki uporabnikov in podjetij. Kakšno IT-okolje postaviti v 2020?
Razvoj podatkovnih centrov vpliva na številna področja računalništva. Podobno kot v formuli 1 smo inovacij iz sveta podatkovnih centrov lahko veseli vsi, saj se nekatere sčasoma preselijo tudi v naše računalnike ali storitve, ki jih uporabljamo.
Življenjska doba podatkovnega centra je okoli deset let. Letos in v prihodnjih letih bodo številni podatkovni centri doživeli prenove, gradijo se novi. Preverili smo, kaj bo njihovo množenje gnalo v prihodnje.
Pandemija covida-19 žrtev v gospodarstvu ne izbira, prilagoditi se ji morajo vse panoge, tudi IKT. Uvajanje dela na daljavo in digitalizacija poslovanja bosta kratkoročno sicer spodbudila porabo za IKT, podjetja pa skrbi poznejši upad oziroma zamikanje nenujnih projektov.
Vsak vidik IT-infrastrukture je z leti postal neverjetno zapleten. Izziv obvladovanja kompleksnosti prinaša imperativ poenostavitev.
Naložbe v panogo fintech in nove tehnologije, ki lahko izboljšajo in avtomatizirajo finančne storitve, naraščajo. Letos naj bi presegle 30 milijard dolarjev. To je pet ključnih trendov, ki bodo vplivali na vse, kar vključuje denar.
Medtem ko zavarovalnice priznavajo pomen večine tehnoloških trendov, pa še vedno ostajajo ujetnice lastnega udobja in se počasi odzivajo na valove inovacij, ki utegnejo povsem spremeniti panogo zavarovalništva.
Zavarovanje na zahtevo bo naslednja velika stvar v svetu zavarovalništva.
Steve Shadders, tehnični direktor podjetja nChain in tehnični direktor projekta vozlišč Bitcoin Satoshi Vision (SV), je z nami delil vizijo razvoja bitcoina. Ta se vrača h koreninam in obljublja učinkovito platformo za plačila, glasovanja, nadomestil bi lahko celo internet.
Prihodnost bo nedvomno prinesla digitalne valute, ki si bodo od današnjih kriptovalut izposodile več ali manj tehničnih rešitev. Med prvimi se je tega lotil Facebook, ki je v konzorcij pritegnil še dva ducata podjetij in se lotil megalomanskega načrta izdelave enotne valute in sistema za prenos denarja za tri milijarde uporabnikov. A pomisleki bank, pravila regulatorjev in odpor politike so projekt ogrozili in dodobra spremenili.
V zadnjih letih je veliko poudarka na izboljšanju finančnih storitev. Medtem ko laično lahko ocenim, da so banke vendarle naredile velik napredek, saj smo dobili spletno in mobilno bančništvo, plačevanje položnic s fotografiranjem in celo bančništvo prek Viberja, pa so zavarovalnice v temi. Tehnološki temi, da se razumemo. V primerjavi s sodobno bančno izkušnjo je zavarovalniška uporabniška izkušnja, milo rečeno, porazna. Omejena spletna ponudba zavarovanj v Sloveniji je svetlobna leta stran od tiste, ki jo oglašujejo najnaprednejši ponudniki panoge insurtech (zavarovalniška ustreznica podjetij fintech).
Načrtovanje s programskimi CAD-orodji ponuja številne prednosti pred tradicionalnimi načini risanja, ki uporabljajo ravnila, svinčnike in kompase. Modele ali risbe je mogoče spremeniti brez brisanja in ponovnega risanja. CAD-sistemi ponujajo tudi funkcijo povečave, ki še olajša pregled posameznih elementov »v drobovju« modela. Računalniški modeli so navadno tridimenzionalni in jih je mogoče zasukati okoli katerekoli osi, podobno kot bi v svoji roki vrteli dejanski predmet, kar oblikovalcu da popolnejši občutek predmeta. CAD-sistemi so nadvse uporabni tudi pri ponazoritvi prostorskih razmerij med posameznimi gradniki.
3D-tiskalniki so v zadnjem desetletju prehodili dolgo pot. Ogledali smo si, kaj vse je mogoče dobiti na trgu.
Izboljšave tehnologije 3D-tiskalnikov, vključno z višjo kakovostjo delov, natančnostjo izdelave in s ponovljivostjo operacij pa tudi širitvijo nabora razpoložljivih materialov skrbijo, da 3D-tiskanje nezaustavljivo prodira na vedno nova področja.
Letos je očitna nova usmeritev ponudnikov programske opreme za računalniško podprto načrtovanje – v ospredje stopa učinkovitost.
Preverili smo, nad katerimi programskimi orodji CAM se najbolj navdušuje skupnost uporabnikov.
Internet stvari bo internet platform. Te bodo imele ključno vlogo pri vzpostavljanju interakcije med predmeti, napravami, ljudmi in okolico. Preverili smo, kako se interneta stvari lotevajo računalniški giganti.
Arhiv
Po kategorijah
