Več kot 50 let je že tega, kar je nekdo spisal prvi računalniški virus. Takrat je bila to demonstracija izvedljivosti, danes pa so virusi posel, in to zelo dobičkonosen. In seveda sredstvo nadzora, ki ga s pridom uporablja marsikatera (ne)demokratična država.
Najbolj ozaveščenim uporabnikom IT je prekipelo, ko so vodje največjih tehnoloških podjetij čez noč obrnili ploščo, začeli vleči poslovne poteze, ki godijo aktualnemu predsedniku ZDA, in s tem pokazali, da jim je bistveno manj mar za svoje uporabnike in stranke kot za dobiček. Na udaru so vsa podjetja iz velike tehnološke peterice – Alphabet (Google), Meta (Facebook), Amazon, Microsoft in Apple. Pobuda močno spominja na v zadnjih letih večkrat začete bojkote proti Facebooku, ki so odmevali v javnosti in imeli mnoge podpornike, rezultat vseh pa je bil, vsaj s poslovnega vidika, zanemarljiv.
Evropa si v zadnjem času močno prizadeva, da bi vzpostavila lastno digitalno infrastrukturo, predvsem pa svoje informacijske storitve, tako za podjetja kot potrošnike. Ta hip ponudba povsem evropskih storitev ni velika, obenem pa je še je razdrobljena in malo poznana, predvsem zunaj izvorne države. Zaradi novih svetovnih političnih razmer in predvsem razpoloženja Evropejcev pa se to utegne spremeniti, zato je dobro vedeti, kaj je na voljo. Nenazadnje nekaj od tega tudi že uporabljamo, pa se niti ne zavedamo, da je evropsko.
Ponavadi poreklo aplikacije pri njeni izbiri ni najvažnejša reč in tudi pri igričarskem servisu GOG večina ne pomisli, da za njim stojijo Poljaki iz družbe CD Projekt, se pravi tisti, ki so napravili igre Witcher. Na GOG nas je večina pred časom preprosto naletela zaradi njegovega prvotnega namena: ohranjanja in distribuiranja starejših iger. Od tod izvira tudi ime, saj se je zadeva sprva imenovala Good Old Games. Do danes je projekt prerasel v samosvojo spletno igričarsko trgovino, na kateri je mogoče najti tudi modernejše naslove, a starejše igre ostajajo pomemben segment, tudi skozi iniciative, kot je Preservation Program, ki jih aktivno ohranja. Drugi pomemben podatek je, da so vse igre na GOG brez DRM, se pravi programskih zaščit pred kopiranjem, ki gredo dostikrat tako v skrajnosti, da ogrožajo uporabnikovo zasebnost. Storitev pozna samostojno aplikacijo, GOG Galaxy, toda za prvo silo se tudi spletna povsem dobro obnese, ker starejše igre tako in tako ne potrebujejo posodabljanja. Sam za aktualne igre tako večji del uporabljam Steam in EGS, medtem ko imam na GOG prek 700 tistih naslovov, s katerimi sem »rasel gor«. Takšnega spiska ni težko oblikovati, ker so kot drugod tudi na tej platformi stalna znižanja in akcije, tako da stare Mortal Kombate in Falloute pridobimo za evro ali dva.
Politika in tehnologija sicer na prvi pogled nista ravno istorodna fenomena, saj politika večinoma temelji na bolj ali manj uspešnih družbenih dogovorih in razmerjih, ki jih ustvarjajo posamezniki in skupnosti z vsemi svojimi slabostmi, strahovi in iracionalnimi dodatki, medtem ko naj bi tehnologija sledila nekemu vsaj na prvi pogled bolj racionalnemu razvoju znanosti. V praksi ta ločnica ni tako trdna, saj je bila znanost (in s tem tudi tehnologija) vedno tudi talka centrov moči, ki so jo usmerjali, podpirali oziroma sploh omogočali. No, ne glede na vzgibe in mehanizme so sodobne tehnologije postale sestavni del življenja po vsem svetu, še posebej v času, ko se je mantra razvoja imenovala globalizacija in ko se je ves način ustvarjanja, razvoja, produkcije in distribucije tehnologij zlil v kompleksno globalno omrežje. A z nastopom nove ameriške administracije je ta trend očitno minil.
Že pred leti sem se začel igrati z gostovanjem lastnih storitev na (zdaj že treh) domačih strežnikih. Letos pa sem se zaradi politične situacije v ZDA lotil še migracije drugih storitev.
Adobe je kralj, pravijo. Bi se dalo preživeti brez njega?
Ameriškim tehnološkim velikanom se je dandanes nemogoče izogniti: če uporabljamo pametni telefon, je ta Applov ali Googlov, osebni računalnik pa Microsoftov ali Applov (s častno omembo Linuxa, ki ga uporabljam sam, ampak je v našem delu sveta po uporabi šele na res daljnem tretjem mestu). »Družimo« se na ameriškem Facebooku ali (mlajši) na za zdaj še kitajskem Tiktoku, pogovarjamo prek Facebookovega Whatsappa, igre igramo na Steamu ... Pogosto pa alternativne rešitve, tudi če so te odprtokodne, spoštujejo zasebnost ali pa imajo korporativni domicil v kateri izmed nam bližnjih držav, domujejo v Amazonovem ali Microsoftovem oblaku. Popoln odklop od sistema je v praksi zato nemogoč.
Bliža se 14. oktober, datum, ki ga je Microsoft določil kot konec podpore za Windows 10. Če bomo hoteli varno živeti še naprej, bo treba namestiti Windows 11, kar bo za sabo najverjetneje potegnilo nakup novega računalnika.
Aktualne serije centralnih procesorjev nosijo skorajda dolgočasno predvidljive nadgradnje, toda vrsta negotovosti v industriji nakazuje, da bi bilo lahko že kmalu živahneje.
Letos smo se zares zavedeli, da umetna inteligenca ni zgolj zahodna igrača, ki jo lahko z izvoznimi omejitvami ZDA zadržijo zase. Kitajsko podjetje DeepSeek je resda staro poldrugo leto, a pod drugačnim imenom ima daljšo zgodovino, pod trenutnim imenom pa izdelek, ki je dokazal, da je umetna inteligenca lahko tudi cenejša in varčnejša, predvsem pa uporabna doma. Tekmo so poživili.
Nepričakovano je kitajska aplikacija Tiktok padla v središče geopolitičnih in ekonomskih preigravanj ter kupčij. Zahod trdi, da gre za nič manj kot trojanskega konja, ki želi od znotraj spodkopati stare zahodne demokracije, medtem ko lastnik ByteDance ponavlja, da gre za še eno v vrsti priljubljenih aplikacij, do katerih pa kitajske oblasti nimajo dostopa. Aplikacija je povzročila več izvršnih ukazov in v ZDA dobila celo svoj zakon, na Kitajskem pa izvozne omejitve.
Nekoč je obstajal Microsoft, ki je kupil 86-DOS, ga preimenoval v MS-DOS in obogatel. Danes preimenuje in postopoma ukinja blagovno znamko Office, verjetno z istim ciljem. Pa mu bo uspelo?
Med pisanjem (ali branjem) člankov o priporočenih namiznih računalniških sestavah hitro pridemo do ugotovitve, da se velja v ločenem članku poglobiti v stanje na trgu namizne računalniške opreme. Torej, kje smo in kam gremo.
V prejšnji številki smo pisali o priporočenih sestavah za nekoga, ki bi želel sestaviti igričarski PC po svoji izbiri. Tokrat se selimo še k domačim uporabnikom: spet predstavljamo tri priporočene sestave glede na zmogljivost in cenovni razred.
… dovolj glasbe, bi lahko zaključili, ko smo se letos spet lotili primerjave »cenejših« pametnih telefonov. Tistih torej, ki jih lahko na slovenskem tržišču v prosti prodaji dobimo za manj kot 300 evrov.
Umetna inteligenca je, tako kot povsod po svetu, tudi v Sloveniji že mesece osrednja tema interesa praktično vseh uporabnikov, raziskovalcev, razvijalcev in ponudnikov informacijske tehnologije. Tudi na področjih, kjer morda tega ne bi pričakovali. Umetna inteligenca je obenem določena kot ena od prioritet razvoja digitalne družbe v Sloveniji, zato je zanimivo pogledati, kaj se na tem področju dogaja in kaj nastaja v naših prostorih.
»Zasebnost je vprašanje življenja in smrti«
O komunikacijski aplikaciji/platformi Telegram se je pretekli mesec veliko govorilo zaradi aretacije njegovega soustanovitelja in direktorja Pavla Durova v Franciji. Kaj točno je Telegram in v čem se razlikuje od drugih podobnih platform?
Konec poletja je navadno čas, ko se proizvajalci odločijo predstaviti jesenske novosti, ki naj bi se dobro prodajale tam nekje do božičnih razprodaj. Tako smo dobili nove telefone Pixel in iPhone, nove pa so tudi – pametne ure.
Microsoft (s partnerji) po vseh kanalih oznanja, da je doba osebnih računalnikov z umetno inteligenco zdaj, čisto zares, tu. Prvi procesor, ki je po Microsoftovih kriterijih dovolj zmogljiv, da to zmore, je Qualcomm Snapdragon X (v različicah Plus in Elite). Premore namreč namensko enoto NPU Hexagon s procesiranjem 45 TOPS (bilijonov operacij na sekundo).
Ob predstavitvi platforme Copilot+ PC je najbolj presenetila novica, da je Microsoft za svoje računalnike Surface izbral platformo ARM, ki jo je pred leti že opustil. Prvi med njimi je Surface Pro, generacija 11, prenosnik/tablica, ki smo ga tudi preizkusili. Je to najboljši hibridni prenosnik z okoljem Windows ta hip? So računalniki z umetno inteligenco res tako velik korak naprej?
Novi računalniki prvič v svetu PC vsebujejo tudi namenske procesne enote za procesiranje algoritmov umetne inteligence, tako tistih s področja strojnega učenja (računalniški vid, razpoznava govora ...) kot sodobnih algoritmov generativne umetne inteligence, kot so veliki jezikovni modeli (LLM). Microsoft jih imenuje Copilot+ PC, bolj splošno pa jim pravimo AI PC. Preizkusili smo prvega med njimi.
Strešne sončne celice so že vrsto let ena bolj priljubljenih naložb v energetsko samostojnost. Kaj pa, če strehe nimamo in lahko ustrezno opremimo le balkon?
V avtomobilu smo običajno hlapci, saj mora večino dela še vedno opraviti voznik in ne vozilo, kar bi bilo edino pravilno. Kako daleč smo s tehnologijo, ki naj bi to uresničila?
Vsi vemo, kaj je balon – tisto, kar na koncu vedno poči. Tudi balon umetne inteligence bo, le ni še jasno, ali se bo to poznalo tudi pri svetovnih financah ali ne.
Ponedeljek zjutraj, po tednu dopusta. Kava, pot v službo, priklopim računalnik, kava. S težkim srcem odprem Outlook. In si oddahnem – pogovorov, v katerih si je deset ljudi zadnji teden podajalo štafeto, ni več.
S prihodom pisarniških pomočnikov Copilot in Gemini se spontano poraja vprašanje, ali so to najboljše možnosti za uporabo generativne umetne inteligence v pisarniških programih, kot je Microsoftova ali Googlova pisarna. Kajti poti, ki vodijo k ustvarjanju, popravljanju ali analizi vsebin, pripravljenih z generativno umetno inteligenco, je več in vsak dan pravzaprav srečujemo nova orodja ali izboljšave obstoječih, ki hitro, a običajno bistveno spreminjajo mejo tega, kar je mogoče in uporabno.
Microsoft in Google sta tudi v naših krajih omogočila uporabo pomočnikov za pisarniški zbirki Office in Workspace. Gre za največjo funkcionalno novost v zadnjih letih, toda ali rezultati izpolnjujejo pričakovanja?
V zadnjih nekaj letih je bil domnevni Applov odgovor na navidezno in obogateno resničnost eden najbolj pričakovanih dogodkov, ki pa je iz leta v leto povzel v prihodnost. Kdor čaka, ta dočaka in Apple je lani končno predstavil svojo prihodnost na tem področju, seveda na samosvoj, vendarle drugačen način, kot je to doslej počela konkurenca.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
