Ne glede na to, ali ste dolgoletni uporabnik Applovih računalnikov ali pa ste se šele včlanili v klub lastnikov in ljubiteljev naprav Mac, bo uporaba računalnikov Mac udobnejša in enostavnejša z nekaj brezplačnimi dodatki.
Če razmišljate, da bi prešli v konkurenčni tabor in Wintel računalnik zamenjali z elegantnim in zmogljivim Macom, je tu nekaj argumentov za in proti. Pridobljenih iz prve roke.
Ni dolgo trajalo, da so velikani začeli odgovarjati na jezikovni model OpenAI. Microsoftov novi Chat Bing nudi vse prednosti ChatGPT in zaradi povezave z internetom odpravlja zamrznjenost v času, ki je njegova največja pomanjkljivost. Po dolgih letih je Bingu uspelo splezati iz brezna obskurnosti.
Svetlobni hologrami in holografski videi ter filmi 3D že dolgo vzbujajo pozornost. Kako delujejo holografski in stereoskopski predvajalniki? Koliko stanejo? Kaj bo prinesel njihov prihodnji razvoj? Bomo lahko filme 3D s prostim očesom že kmalu gledali tudi doma?
Čeprav potresov ne moremo napovedovati, mobilni telefoni sekunde pred uničujočim potresom v nekaterih državah zapiskajo. Za preprostim sporočilom, ki lahko reši življenje, pa stoji več milijonov dolarjev vreden sistem mreže opazovalnic. Podobne sisteme imajo v ZDA, na Japonskem, Kitajskem, v Mehiki in drugod. Evropa za zdaj še zaostaja.
Spet je minilo nekaj let, odkar smo nazadnje preverjali spletne prevajalnike. Čeprav so na prvi pogled ostali enaki, je pod pokrovom očitno veliko novega. Ko smo se pred sedmimi leti čudili napredku preteklega desetletja, smo si težko predstavljali, da bo ta ostal silovit. Strahovi so bili neutemeljeni, saj so današnja orodja še bistveno boljša. Babilonski stolp je končan.
Antični Odisej je poročal o sirenah, ki so nič hudega sluteče popotnike vabile na stranpoti. V sodobnejših časih imamo t. i. platforme za digitalno distribucijo iger. To so bleščeči portali za prodajo zabave, posejani z mamljivimi vabami, s katerimi poskušajo ujeti še kakega od približno poldruge milijarde »gejmerjev« na tem planetu. In, ne, vosek v ušesih prav nič ne pomaga.
Proizvajalci pametnih telefonov, prenosnikov in drugih igračk informacijske družbe nas vsako leto nagovarjajo k zamenjavi naprave, ki jo trenutno uporabljamo. V ta namen pa poleg tržnih nagovorov, podkupljenih recenzentov in neprestanega izdajanja novih izdelkov uporabljajo tudi bolj problematične prijeme, kot je načrtovano zastaranje (planned obsolescence, op. p.).
Ryan Kaji ima danes 11 let. Ko je bil star pet, je ob pomoči svojih staršev objavil prvi video na družabnem omrežju Youtube, v katerem se igra z Lego vlakcem in se uči šteti. Video ima danes skoraj 54 milijonov ogledov, Ryan pa je ena največjih zvezd otroških vplivnežev, ki je leta 2021 s svojimi video posnetki in sponzoriranimi objavami zaslužil dobrih 25 milijonov evrov.
Pandemija koronavirusa je tudi na področju komunikacije med zdravniki in pacienti ustvarila kar nekaj podatkovnih izzivov na področju podatkovne ekonomije, komunikacije in vodenja evidenc, vzpostavljanja cepilnih registrov ter drugih podatkovnih zbirk, ob tem pa tudi komunikacijskih izzivov na področju laži o cepivih.
Računalniški sistemi se uvajajo, da bi zmanjšali možnost napak in pomot ter okrepili nadzor in olajšali delo. Z utemeljitvijo, da računalniki ne delajo napak, njihovim izračunom implicitno verjamemo bolj kot ljudem, nemalokrat se uporabljajo kot dokazno gradivo. Toda kadar je programska oprema hroščata, kar povečuje možnost napak, lahko slepo zaupanje povzroči hude težave. Britanska pošta se že 20 let ukvarja z informacijskim sistemom, zaradi katerega so po krivem obsodili stotine ljudi, jih pahnili v bankrot in jim uničili življenja. Horizon je največja afera v informacijski tehnologiji.
Čeprav v informacijski družbi velikokrat omenjamo prosti pretok informacij in podatkov, se je treba zavedati, da morajo države, vključene v podatkovno ekonomijo, poskrbeti za pravnoformalno podlago, s katero zaščitijo uporabniške podatke. Največ črnila na tem področju se je v zadnjih desetletjih prelilo o odnosih med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Na področju varovalk podatkovne ekonomije gre namreč za zelo različna pristopa.
»Živijo, Vlado, morda te bo zanimalo: kupil sem kvantni računalnik.« Tako se je začel klic sredi oktobra, ki je prišel kot strela z jasnega. Na drugi strani telefonske linije je bil Aljoša Žerjal, moj srednješolski učitelj fizike in mentor, zaradi katerega sem se navdušil nad računalništvom.
Projekt digitalnega bona za starejše, ki ga je aktualna vlada podedovala od svoje predhodnice, je znova odprl vprašanje splošne družbene digitalizacije in izzivov približevanja informacijske družbe starejšim občankam ter občanom.
Že pred razveljavitvijo sodbe Roe proti Wade, ki je ženskam v ZDA omogočala pravico do umetne prekinitve nosečnosti, so družabna omrežja preplavili pozivi po izbrisu aplikacij za spremljanje menstrualnega cikla, v skrbi, da podatki, ki jih imajo te aplikacije, ameriških uporabnic ne bi spravili v težave.
Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Če ste med starejšimi uporabniki družabnih omrežij, se zagotovo spomnite prvih velikanov, ki danes že kar nekaj časa ležijo na digitalnem pokopališču inovacij. Od ameriškega Myspacea, brazilskega Beba in ostalih digitalnih prostorov za povezovanje ter sklepanje novih stikov je danes ostal samo še spomin, saj so jih povozili velikani današnje digitalne dobe - Facebook, Youtube, Instagram ...
V nekaj tednih po razglasitvi pandemije marca 2020 so se v večini sveta zaprle šole. Ker je bilo treba šolajočim se zagotoviti pravico do izobraževanja, se je s hitrim odzivom poučevanje v celoti preselilo na splet. Tako se je v prvih šestih mesecih pandemije po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) močno povečal čas, ki so ga otroci po svetu preživeli v izobraževalnih aplikacijah, in sicer kar za 90 odstotkov.
Večina uporabnikov tehnologij in storitev informacijske družbe se po njih premika prek uporabniških vmesnikov. Gumbi, ikone, miškini kazalci, mesto za dotik s prstom – vmesniki na različne načine predvidevajo naše spletno obnašanje, oblikovalci pa nam poskušajo omogočiti čim prijetnejšo uporabniško izkušnjo.
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Pravi youtuber postaneš šele z rednimi objavami in s širjenjem kroga svojih naročnikov – tistih, ki želijo po e-pošti prejeti obvestilo ob vsaki novi objavi. Ste pripravljeni?
Čeprav se zdi na prvi pogled nemogoče, je mogoče avtomobil registrirati, ne da bi sploh zapustili svoj dom. Edini res nujni izhod je tehnični pregled, pa še to le, če imamo starejšega jeklenega konjička. Drugo vprašanje pa je, ali je takšen postopek res najcenejši in najenostavnejši.
Portal zVEM je dragulj med spletnimi storitvami slovenske javne uprave, za katerega je pred epidemijo koronavirusa vedelo premalo ljudi. Dasiravno storitev ni nova, saj eZdravje obstaja že poldrugo desetletje, smo se šele med epidemijo vsi skupaj naučili, kaj vse lahko vidimo in uredimo prek spleta.
S hojo po peščeni plaži ponavadi puščamo svoje odtise v pesku, ki nekaj povedo o nas. Kakšno obutev imamo, kako dobro se je obnesla dieta pred poletno sezono in kam smo namenjeni. Na podoben način z uporabo spletnih tehnologij in storitev puščamo podatkovno sled v digitalnem pesku, ki poleg naše teže in tipa obutve tretjim osebam o nas sporoča še veliko več.
Razvoj področja e-športov, kjer spletni uporabniki po vsem svetu profesionalno igrajo računalniške igre, sodelujejo na turnirjih in se brusijo v posameznih igrah zato, da bi lahko dosegli čim boljši rezultat proti človeškim tekmecev, dobiva vedno večje pospeške.
Medtem ko vse slovenske banke že nekaj let ponujajo spletne storitve, so te predvsem elektronska in s tem cenejša ter prikladnejša različica siceršnjega poslovanja. Pravo revolucijo pa so povzročile neobanke, ki so sklestile provizije in stroške do ničle, hkrati pa so na internet prestavile vse poslovanje, vključno z menjavo kode PIN za kreditno kartico in spremembo limita za dvig gotovine. Kaj sploh še ostane velikim?
V malo bolj oddaljenih časih smo si dokumente pošiljali po pošti ali faksu, jih podpisali in poslali nazaj. V ne tako zelo oddaljeni preteklosti je digitalizacija obstajala z resno napako. Dokumente smo si pošiljali v elektronski obliki samo zato, da jih je nekdo na drugi strani natisnil, podpisal, skeniral in poslal nazaj. Postopek ni le zamuden, temveč bolj malo pridoda k varnosti. To odpravljajo digitalni podpisi, ki niso novost, so pa šele v zadnjem času postali tehnologija širokih množic.
Delo od doma, ki je med pandemijo novega koronavirusa prvič res zaživelo, ima številne prednosti tako za delodajalca kot delojemalca, a hkrati odpira vrsto vprašanj, na katera v prej butičnem načinu službovanja nismo bili pripravljeni. V prvi vrsti je varnost pri delu od doma.
Koronavirus nas je prisilil v delo od doma, še posebej, ko smo bili v karanteni ali izolaciji. Je bilo mogoče poslovati, ne da bi zapustili domovanje? Je bilo to dražje ali ceneje? Je bilo bolj ekološko?
Ko smo prisiljeni biti doma, lahko postorimo marsikaj koristnega in si obenem krajšamo čas, ki ga ne moremo preživeti v službi. Česa se lotiti in kaj raje prepustiti strokovnjakom?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
