Google je svojo pot začel s spletnim iskalnikom, ki je hitro postal sinonim za spletno pohajkovanje. Nadaljeval je z odjemalcem spletne pošte, oblačno shrambo, s povezanimi pisarniškimi programi, z mobilnim operacijskim sistemom in še bi lahko naštevali. Vse, česar se spletni velikan dotakne, pozlati. Tako bržkone misli slehernik, dokler ne ugleda dolgega seznama storitev, ki so jih pri Googlu doslej ukinili.
Nenadoma vsepovsod molímo črno-bele kvadrate, ki so še najbolj podobni igralni plošči za go. S kratkim piskom in z zeleno kljukico na mobilnem telefonu nam odprejo pot do storitev, ki jih varuje mogočni pogoj PCT. Svet je začel še bolj množično uporabljati kode QR, mi pa bomo pogledali, kako delujejo. Kaj v njih piše, kako poteka zagotavljanje verodostojnosti in zakaj za uporabo ne potrebujemo dostopa do interneta.
Teorije zarot na spletu cvetijo, prastare chemtrailse in podzemne kuščarje, ki vodijo svet, sta izrinili veri v škodljivost 5G in čipiranje ob pomoči cepiva proti covidu. Odkar imamo pandemijo, se zdi, da je tistih, ki verjamejo v teorije zarot ali pa so jih nekam na temno stran potegnile dezinformacijske sile, vedno več. Pa tudi veliko glasnejši so.
Vlada republike Slovenije je v začetku decembra 2021 podpisala memorandum o sodelovanju z Googlom. Ta bo temeljni dokument za izvedbo investicij družbe Google v slovenska znanja in rešitve na področju digitalne preobrazbe, socialnega podjetništva in umetne inteligence, so sporočili iz službe vlade…
Nad naročnino na pretočne glasbene storitve se nihče ne čudi. Pri programih za grafično oblikovanje že nekoliko privzdignemo obrvi, medtem ko v naročnino za funkcionalnosti v avtomobilih zremo z nejevero. A čedalje več proizvajalcev v zadnjem času poskuša zagristi v ta kolač. Jim bo uspelo prepričati kupce, da vsak mesec razprejo denarnice za nenujne, a udobne funkcionalnosti?
Razkol med Zahodom in Vzhodom na področju digitalne ekonomije v zadnjih letih postaja vedno večji, kot po naključju pa regija Balkana spet igra vlogo vojne krajine, kjer lahko v praksi vidimo boj ameriških in kitajskih interesov na področju digitalnih tehnologij ter storitev.
Večina si varna gesla težko zapomni. So aplikacije za upravljanje gesel in/ali strojni geselniki prava rešitev za vse večje apetite računalniških hekerjev? Kako delujejo in kako varujejo poverilnice? Si z njimi lahko pohitrimo delo z računalnikom? Lahko kot geselnik uporabimo tudi pametni telefon? Koliko poverilnic si zapomnijo in koliko stanejo?
Prihaja čas praznikov, kar za marsikoga, predvsem mlajše, pomeni tudi čas daril. In ker so danes tehnične igrače med najzanimivejšimi, smo se pri Monitorju ponovno lotili zanimivih daritvenih idej – koristnih in tudi bolj čudaških ter nenavadnih.
Čeprav smo se vsi prilagodili, tisti najhujši geeki še celo zelo dobro, si moramo priznati, da so nam covidna leta dala vetra. Marsikdo osebnih stikov ni tako zelo pogrešal kot povprečna populacija, vendar pa je dejstvo, da sta zaprtost med štiri stene in delo od doma vplivala na našo – digitalno opremljenost. Navdušenje nad strojnimi novostmi je nekoliko popustilo, k čemur so gotovo pripomogli tudi vseobsežno pomanjkanje čipov in svetovne logistične težave. Kljub temu bo branje na naslednjih straneh lepo razkrilo, da smo se avtorji, ki ustvarjamo Monitor, prilagodili in se, če ne drugače, posvetili programskim nadgradnjam. Prepričan sem, da je podobno ravnal tudi marsikateri izmed naših bralcev.
Indijski in brazilski vplivnež na Youtubu sta istočasno sedla pred kamere in svoje sledilce, ki so navajeni lahkotnih tem – od avtomobilov in zmenkov do skritih kamer in potegavščin – nagovorila z resnim obrazom. »Nekaj pomembnega vam moram povedati o cepivih proti covidu.« Sledili sta zgodbi, ki sta imeli druga z drugo veliko skupnega, z resničnostjo pa precej manj.
Otroci in mladi so v pandemiji še nekoliko bolj potisnjeni na obrobje. Za mnenje se jih pravzaprav ne vpraša, če se oglasijo, je njihov glas potisnjen v ozadje, medtem ko o njihovih življenjih odločajo vlade in pa starši. Enako velja njihovo življenje v digitalnem okolju.
Facebook v drugi polovici leta 2021 doživlja še nikoli videne pritiske z vseh strani. Napadajo ga politični odločevalci na obeh straneh Atlantskega ocena, oglaševalci, uporabniki, napadajo ga žvižgači. Če smo v preteklosti že videli moč napada prvih treh skupin, pa je razkrivanje internih dokumentov nekaj popolnoma novega.
Podjetje Facebook se ni prvič znašlo v primežu javnega zgražanja in političnega žuganja, a tokrat je situacija nekoliko drugačna. Frances Haugen, nekdanja zaposlena pri Facebooku, je namreč z internimi dokumenti, ki jih je poslala v javnost, pritegnila pozornost svetovnih medijev, politike in javnosti.
Sliši se kot zgodba iz kakšne kriminalke ali znanstvene fantastike: sedem ljudi ima sedem ključev, brez katerih po katastrofi ne bi bilo mogoče obnoviti interneta, z njimi pa se ga lahko kadarkoli polastijo. Vsake toliko časa se zberejo v sobi brez dnevne svetlobe in ob nenavadnem ritualu zagotovijo, da internet še naprej deluje. V zgodbi je malce več kot ščepec resnice, saj izbrani posamezniki resnično varujejo zelo specifičen del internetne infrastrukture in se srečujejo štirikrat letno.
Arhive si laiki često predstavljamo kot zaprašene sobane, v katerih so škatle s starimi dokumenti, kakšni res antični pa so varno spravljeni za steklom v inertni atmosferi. Moderni arhivi so še vse kaj več, predvsem pa se soočajo z naraščajočo digitalizacijo, zaradi česar čedalje več podatkov nastaja v elektronski obliki. Metode prevzema in hranjenja so se morale temu ustrezno prilagoditi. Moderni arhivi imajo tako tudi terabajte diskovnih polj.
Čeprav je čas revolucij pri telefonskih fotoaparatih za zdaj mimo, to še ne pomeni, da so proizvajalci nehali tekmovati.
Letos mineva 30 let od rojstva operacijskega sistema, ki je spremenil svet. Najprej s svojo miselnostjo, da je dobra programska oprema lahko tudi brezplačna, nato s širitvijo v vse pore računalniškega življenja. Linux tako danes poganja vseh 500 najmočnejših superračunalnikov na svetu, hkrati pa se nahaja v žepu (skorajda) slehernega lastnika pametnega telefona.
Pandemija, delo in šola na daljavo ter omejitev stikov so spremenili uporabo zaslonov tako pri odraslih kot pri otrocih.
Splošni roboti iz popularnih znanstvenofantastičnih zgodb, romanov in filmov zadnjih 70 let postajajo del vsakdana. Kako delujejo? Kaj zmorejo? Koliko stanejo? Imajo zavest? Bi se jih morali bati bolj kot njihovih stvariteljev?
Na startu reli dirke se gnete vozil. Američani, Italijani, Japonci, Slovenci in drugi narodi iz vsega sveta se bodo tokrat pomerili v grškem Argolisu. Rok si je za to tekmo izbral klasiko – avtomobil Fiat 131 Abarth Rally, s katerim je zmagal že na prejšnji tekmi. Vsi tekmovalci nestrpno čakajo na zeleno luč, ki bo oznanila začetek dirke. Tri, dve ...
Facebook na svojem družabnem omrežju največkrat »urednikuje« algoritemsko. Zaradi velikosti omrežja drugače tudi skorajda ni možno. Toda – komu se pritožiti, če vas je izbrisal algoritem?
Koronska kriza je – tako kot vsaka druga – naplavila svoj delež zgub in zmagovalcev. Če so podjetja stare šole obupano vila roke, se je druščini iz Silicijeve doline smejalo. Vendar pa so spremenjene potrošniške navade prinesle tudi nekoliko nepričakovenega zmagovalca – dostavljalske službe. Te so se znašle na sami frontni liniji nove »oddaljene« družbe.
Na inštitutu The Oxford Internet Institute Univerze v Oxfordu so maja objavili izsledke študije podatkov treh obsežnih raziskav o mladostnikih v ZDA in Veliki Britaniji, s katero so iskali povezave med duševnim zdravjem in uporabo različnih tehnologij. Ker raziskave potekajo že vrsto let – ameriški od leta 1991, britanska od 2009 –, je raziskovalce poleg povezav med uporabo zaslonov in depresijo, čustvenimi in vedenjskimi problemi zanimalo, ali se je odnos spremenil.
Si predstavljate, da bi danes za učenje uporabe urejevalnika besedil uporabljali knjige? Urejevalnika besedil? To so vendar osnove današnjega digitalnega življenja. Kaj pa programiranje? Bi se programiranja učili z učbenikom v roki? Toda točno to smo počeli nekoč, ko se je Monitorjevemu založniku zdelo primerno izdati nekaj zelo resnih priročnikov, »nasvetnikov« in celo učbenikov.
Monitorjev založnik, podjetje Pasadena, je od leta 1993 izdal celo vrsto knjig, ki so bile večinoma namenjene IT-uporabnikom. Začeli smo knjigama PC za telebane in DOS za telebane, z dvema prevodoma ameriške knjižne zbirke, ki je zaradi svoje uspešnosti postala svetovni fenomen (založba IDG Books).
Pri Monitorju smo zelo hitro zagrabili »neverjetne« količine megabajtov, ki jih je bila sposobna shraniti nova tehnologija 90. let prejšnjega stoletja. 640 MB se je takrat zdelo nemogoče zapolniti, hkrati pa so bili CD-ROM (in kasneje DVD-ROM z zmogljivostjo 4,7 in celo 8,5 GB!) dovolj poceni za proizvodnjo, da jih je bilo mogoče priložiti k »papirnemu« izdelku.
Leta 1999 smo pri Monitorju zelo resno zaobjeli telekomunikacije – nastala je priloga TeleMonitor.
Nikolaj Pečenko je v uvodniku prve številke Interneta, ki je izhajal kot priloga revije PC & mediji, zapisal: »Današnje spletne strani se bodo našim potomcem zdele kot rokopisni pergamenti, ki jih občudujemo v muzejih ...«
Leto 1992. Nekaj študentov drugega letnika računalništva in informatike na takratni Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo se je dogovorilo: »Izdajali bomo računalniško revijo!« Marca je izšla prva številka, naklada je bila 1.500 izvodov.
Monitor je ob nastanku meril na vse oblike in uporabnike računalniških izdelkov, toda na začetku so bili izdelki za osebno rabo dostopnejši in zanimivejši od tistih za poslovno. V prvih letih smo zato pisali pretežno o izdelkih, ki bi jim danes lahko rekli »potrošniški« (consumer).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
