Potrebujete glasbeno opremo za svoj novi video na Youtube ali samo zato, ker si želite nekaj novega, nenavadnega in nepričakovanega, a vseeno prijetnega za poslušanje? Umetna inteligenca ustvari glasbo zastonj! No, ali pa za nekaj dolarjev.
Avtor teh vrstic sem prepričan, da bomo v letu dni deležni prvega celovečerca, narejenega (tudi) z umetnim razumom. Ne le kakšne statične sličice tu in tam, ampak celotnih kadrov, dialogov, zgodb.
Programski pogovorni pomočniki ali chatboti, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI), so v zadnjih mesecih postali že skoraj stalnica vsakdanjega življenja in poslovnega okolja.
Programske delovne postaje za obdelavo zvoka (DAW) so ključnega pomena za sodobne glasbene producente, saj omogočajo snemanje, urejanje in mešanje zvoka ter MIDI podatkov. Leta 2024 so na voljo številne možnosti, ki ustrezajo različnim potrebam in proračunom. Podrobno si oglejmo nekaj najboljših aplikacij te vrste.
Digitalizacija financ, ki je pronicala vse do potrošnika, ki čedalje večkrat iz žepa potegne kartico namesto gotovine, je olajšala vodenje proračuna in sledenje izdatkom. Obstaja cel kup programov, ki neposredno iz e-banke pridobivajo podatke in beležijo izdatke. Kdor želi več postoriti sam, ima na voljo od preprostih programov za seštevanje stroškov do beštij za vodenje dvostavnega računovodstva. Izbira je ogromna, najslabše pa je izbrati nič.
Ko govorimo o pisarniških paketih, je monopol Microsoftovega (MS) Officea tako očiten, da jih praktično ni mogoče opisovati, ne da bi jih vedno znova primerjali z njim. A vendar lahko danes rečemo, da so opisane alternative tako zmogljive in dodelane, da se z MS Office brez težav kosajo in da večinoma brez večjih težav preberejo tudi datoteke v Microsoftovih zapisih (doc, docx, xls ...).
V današnjem digitalnem svetu je pisarniška programska oprema ključna za vsakodnevno delo, naj bo to v poslovnem, izobraževalnem ali osebnem okolju. Od nekdaj pregrešno dragih izdelkov smo prišli do dostojno ocenjenih pripomočkov za vsakdanjo rabo na najrazličnejših področjih. Vedno več pisarniških programov in zbirk se seli na splet. Prava izbira je odvisna od naših potreb.
Pri iskanju najboljšega fotoaparata smo se hitro zaleteli v zid umetne inteligence in … telefonov. Kdo sploh še uporablja »klasične« fotoaparate?
Skrb za okolje je iz dneva v dan pomembnejša vrlina slehernega posameznika. Če temu dodamo udobnejšo rabo, so tablice in bralniki z elektronskega papirja naprave, poslane z neba. Na njih lahko imamo shranjenih nečloveško veliko knjig, zapiskov in dokumentov. Kakovostna tablica z zaslonom iz e-črnila bo nudila odlično branje in omogočala naravno pisanje, obenem pa ne bo zahtevala nenehnega polnjenja in ne bo utrujala oči.
Ocenjevalci in pisci nasploh želimo ustvarjati dobre zgodbe. Želimo pisati take, ki navdušijo, vznemirjajo in navdihujejo. Te pogosto govorijo o novostih, lahko so kontroverzne in razdvajajo, radi imamo teme, ki so presenetljive. Za takšne zgodbe pa potrebujemo takšno temo, da se o tematiki ne strinjamo, da lahko zagovarjamo različna stališča, le tako je namreč mogoče o njej debatirati in polemizirati. Čas za – robotske sesalnike!
Igralne konzole so v zadnjem času doživele pravi razcvet in trg je poln zanimivih izdelkov, med katerimi prednjačijo mobilne naprave, kot sta Steam Deck in Asus ROG Ally. Največ kupcev se vseeno še vedno odloča za preverjena imena s področja igralnih konzol. V letu 2024 se na trgu izstopajoče predstavijo štiri konzole, vsaka s svojimi edinstvenimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Tukaj je podroben pregled najboljših možnosti, upoštevajoč različne kriterije, kot so zmogljivost, cenovna dostopnost in prenosljivost.
Leto 2024 naj bi bilo leto, ko bo peta generacija potrošniških pogonov PCI-E SSD dobila svež veter v svoja jadra. A v tem trenutku največji igralci na tem področju še niso razkrili vseh svojih adutov.
Nvidii in AMD se je v boju za grafični prestol naposled pridružil tudi Intel s karticami Arc, čeprav je ta hip še odrinjen na spodnji konec trga.
Intel in AMD se merita v izenačenem dvoboju, toda med njunimi izdelki v družinah Core in Ryzen so vendarle nekatere pomembne razlike.
Kupovanje prenosnika je lahko povsem trivialno opravilo, lahko pa povzroči nemalo stresa, sploh če ne vemo, v katero smer naj gledamo. Dejavnikov, ki vplivajo na nakup, je več, niso pa vsi za vsakega uporabnika enako pomembni.
Da nova koda temelji na desetletja stari, ni zgolj oguljen stavek, temveč nujno potrebna značilnost. Novi in stari sistemi morajo biti sposobni komunicirati, za kar je često edina možnost, da pri gradnji novih sistemov namerno upoštevamo delovanje starih, vključno s hrošči in z nelogičnostmi. Združljivost za nazaj prežema vse pore razvoja računalniške opreme, občasno pa pokuka izpod pokrova do končnega uporabnika.
Zakaj bi kupovali robotske sesalnike, kosilnice in samovozeče avtomobile, ko pa lahko en sam humanoidni robot opravi vse delo namesto nas?
Ko ljudje razmišljajo o Linuxu, je največ dilem glede njegovih omejitev. Še vedno je razširjeno prepričanje, da je prehod na Linux povezan s številnimi težavami pri uporabi grafičnega vmesnika, da je treba znati uporabljati terminal, da programska oprema ni združljiva in da ne bomo mogli opravljati vsakdanjih opravil. Koliko so ti strahovi upravičeni?
Odkar so avtomobili dobili pamet in internetno povezljivost, lahko sproti spremljajo vožnjo, že pred tem pa so to lahko počeli pametni telefoni. Marsikomu se je zdelo simpatično, da mu je aplikacija izračunala, kako dobro je vozil, a neprijetno presenečenje je sledilo naslednje leto, vsaj v ZDA. Ameriške zavarovalnice so dobile te podatke in začele zviševati premije zaradi nevarne vožnje. Pri nas za zdaj tako hudo še ni, a nove tehnologije omogočajo zbiranje podatkov, ki so bili še pred desetletjem povsem nedosegljivi.
Pred mesecem dni je eden izmed razvijalcev orodja xz za Linux vanj vstavil zlonamerno kodo, ki je v SSH vgradila stranska vrata. Ta so mu omogočala vstop v katerikoli sistem, ki je imel nameščeno to knjižnico. Pazljivemu inženirju iz Microsofta se lahko zahvalimo, da je napad odkril dovolj zgodaj, preden bi bila koda vključena v redne Linuxove distribucije za širšo rabo. To mu je uspelo, ker je bil zlonamerni akter nekoliko površen.
Konec 50. let prejšnjega stoletja je zaznamovalo merjenje moči med velesilami, ZDA in Sovjetsko zvezo. To merjenje je obsegalo tekmovanje na vojaškem področju, na področju industrializacije in modernizacije obeh držav ter celo dosežke v vesolju. Seveda pa so se takoj začele meriti tudi prek tedaj porajajočega se računalništva in njegovega pododdelka, razvoja integriranih vezij.
Slovenci radi planinarimo, 'šimfamo', pijemo … beremo pa po zadnjih raziskavah menda niti ne preveč. Čeprav smo si že v prejšnji državi omislili knjižnični sistem, ki je tudi najbolj revnim omogočil dostop do knjig. No, zadnjih deset let imamo celo storitev, s katero si knjigo lahko izposodimo, ne da bi šli od doma. Ampak stvari so, kot si lahko mislite, nekje vmes zavile čisto po slovensko.
Kako Windows 11 namestiti na Raspberry Pi 5? Teče Android 14 v njem hitreje kot v pametnem telefonu? Lahko Kali Linux in Raspberry Pi 5 pomagata tudi hekerjem?
Ob nedavni novici, da je prenehal oddajati multipleks C za prizemno digitalno televizijo (DVB-T), smo pogledali, kako lahko televizijske programe spremljamo prek spleta. Še več, preverili smo, če in kako različne televizijske rešitve delujejo zunaj omrežij njihovih ponudnikov.
Eno najbolj priljubljenih iger z začetka tisočletja je izdala ameriška vojska. Danes lastne igre niso več v ospredju, temveč imajo vsi ameriški vojaški rodovi svoja e-športna moštva, ki na pretočnih platformah nabirajo simpatije. Tudi v drugih državah so ugotovili, da mlade najlažje nagovorijo na modernih platformah. Na družbenih omrežjih je prisotna tudi Slovenska vojska.
Na Unescovem globalnem forumu o etiki v umetni inteligenci, ki se je v začetku februarja odvil v Sloveniji, smo lahko prisluhnili več govorkam in govorcem z vsega sveta, ki so problematizirali hitro širjenje uporabe strojnega učenja, algoritmov in umetne inteligence v praktično vseh sferah (zahodnega) družbenega življenja ter hkrati opozarjali, da gre pri umetni inteligenci za dejstvo, s katerim se bomo hočeš nočeš morali sprijazniti in se čim prej privaditi nanj.
Pred 28 leti se je začel ambiciozen projekt odprtokodne skupnosti, ki ga še dandanes širša javnost ne pozna prav dobro. ReactOS je operacijski sistem, ki želi z odprto kodo poustvariti vso funkcionalnost jedra NT iz Windows 2000 ali Windows Server 2003. Dobrega četrt stoletja cilja še niso dosegli, a pokazati imajo marsikaj, med drugim tudi zelo spodoben delujoč prototip.
Microsoft že več kot desetletje razvija Windows tudi za računalnike s procesorji ARM. Se bo nasledniku Windows 11 končno uspelo zares odlepiti od izključno arhitektur x86 in x64? Sta hitrost procesorjev ARM in zmogljivejša grafika 3D res glavni oviri?
Četudi so računalniki sestavljeni iz komponent, ki jih lahko skorajda poljubno menjamo brez tehničnega znanja in so bolj podobni legokockam kot zapečatenim sistemom, je zakon na tem področju strog. Če iz komponent sestavite računalnik, ste ustvarili nov proizvod in vas štejejo med proizvajalce. Če ga prodate, morate nenadoma izpolnjevati vrsto pogojev o skladnosti, obiščejo pa vas lahko tudi inšpektorji. To so na lastni koži izkusili tudi nekateri garažni trgovci.
Vse pogosteje se srečujemo z zahtevami po »dostopnosti« informacijskih tehnologij, vendar se že sam izraz v vsakdanjem življenju ni prijel. Gre za prilagajanje storitev (spletnih, programskih, storitvenih ...) v smeri odpravljanja ovir za osebe z različnimi oblikami oviranosti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
