Sredi preteklega leta je HP po manj kot dveh mesecih prodaje na hitro upokojil tablico z lastnim operacijskim sistemom WebOS, imenovano TouchPad. Zaloge naprav so zaradi smešnih (raz)prodajnih cen hitro pošle, slišati je bilo celo govorice o prodaji celotnega dela podjetja, ki se ukvarja z izdelavo PCjev. V poslovnem segmentu pa očitno še niso razobesili bele zastave, kajti pred nami je že druga generacija "strešnika".
Sodobni bivalni prostori narekujejo nove smernice v opremljanju s stenskim dekorjem. Usluge trajnejši klasični popestritvi doma ne dela niti hiter tempo življenja niti kakovostni digitalni fotoaparati z zajemom posnetkov visokih ločljivosti. Zakaj bi torej pol življenja gledali enako tihožitje, spremembe pa doživljali le ob obračanju koledarskih listov, ko pa si lahko nove in nove fotografije velikih mer natisnemo sami?
Grafične kartice so poleg mobilnih telefonov najhitreje razvijajoči se izdelki na trgu IKT, saj novo generacijo ugledamo praktično na pol leta ali celo hitreje. Sezono lova na grafične rekorde letos odpira AMD, ki želi z novimi Radeoni prevzeti naslov najhitrejše enoprocesorske grafične kartice. Modelu Radeon HD7970 to dejansko tudi uspeva.
V svetu prenosnih projektorjev se dogajajo tektonski premiki. Za večino je zaslužna tehnologija LED sijalk, ki zamenjujejo močne žarnice. Tako lahko dosežejo spodobno svetilnost tudi pri prenosnih projektorjih, ki se v zadnji generaciji že prav zgledno upirajo motnjam dnevne svetlobe. Optoma pa je v svoj prenosni projektor ML500 vgradila še funkcionalnosti računalnika in medijskega predvajalnika, zato ta velja za pravega večopravilneža, ki lahko za vse poskrbi kar sam.
Danes so praktično vsi mobilni telefoni izdelani na Daljnem vzhodu, največkrat na Kitajskem. Počasi pa se prebujajo tudi kitajska podjetja z lastnimi znamkami, pri nas je taka znamka Huawei, njihov najnovejši in najzmogljivejši model pa se je znašel v našem laboratoriju.
Zaradi naprednih mobilnih omrežij smo vajeni, da imamo dostop do spleta praktično povsod. Kljub temu se kdaj pa kdaj pokažejo težave, ko bi radi spravili v splet še kaj več kot le en telefon ali en računalnik. D-Link ponuja novo žepno napravo, ki v sebi skriva rešitev.
Telefoni z operacijskim sistemom Android utrjujejo svoj položaj. Novi modeli se kar vrstijo, nekateri prinesejo odlične novosti, drugi (ti so v večini) pa zgolj manjše nadgradnje predhodnikov. Izdelovalci se trudijo med seboj tekmovati v zapolnjevanju čim širšega segmenta trga, zato kakovost naprav posameznega podjetja močno variira. Tisti bolj optimistični bi rekli, da tako lahko vsak najde pravega zase.
V časih, ko so računalniki doma že davno udomačeni in nas ima vse več doma tudi tablice in/ali pametne telefone, je zamisel, da bi v omrežje povezali kar čim več drugih elektronskih napravic, vse prej kot nova. Tokrat smo si omislili tako elektronsko varuško, t. i. "babyfon".
Število digitalnih naprav v dnevni sobi se v zadnjih letih v povprečju veča. Marsikateri uporabnik se pri tem sreča z izzivom, kako jih povezati med seboj in z omrežjem, žičnim ali brezžičnim. Prenašanje in deljenje datotek med računalnikom, večpredstavnim predvajalnikom, televizorjem, projektorjem in drugimi napravami namreč v praksi pogosto ni prav enostavno opravilo. V podjetju TRENDnet so pripravili namensko napravo, ki rešuje omenjeno težavo.
Samsung se je na področje tablic resneje podal pred dobrim letom, ko so predstavili napravo Galaxy Tab. Šlo je za sedempalčno tablico, nad katero se je marsikdo navdušil zaradi velikosti, je pa imela kar nekaj težav. Nova različica, ki je v imenu dobila še znak plus, je bistveno boljša naprava.
Pri mobilnih telefonih poznamo nekaj podzvrsti, ena izmed bolj zanimivih so telefoni, namenjeni športno dejavnim uporabnikom. Praviloma so bolj oklepljeni od navadnih modelov, marsikdaj pa ponujajo tudi kake posebne funkcionalnosti. Podobno velja tudi za Sony Ericssonovo Xperia Active.
Kindle, ki ni več Kindle, bi lahko rekli modelu Fire. Prvi Kindle, ki je v resnici tablica z operacijskim sistemom Android, čeprav zelo modificiranim. V ZDA se odlično prodaja, v Slovenijo, in še kam, je ne dostavljajo.
Konec lanskega poletja smo dobili na preizkus Asusovo hibridno tablico, model EEE Pad Transformer. Takrat smo bili nad napravo navdušeni, a so v Asusu že kmalu napovedali naslednika, model Transformer Prime. Tega smo preizkusili tokrat.
To, da so novejši računalniki za povsem običajno pisarniško delo preveč zmogljivi, smo že omenjali. Prav tako smo že preizkušali različne rešitve podjetij, ki omogočajo hkratno delo več uporabnikov (po sistemu strežnik-odjemalec). Tokrat pa nas je rusko podjetje Ibik-Soft prepričalo, da vse to lahko za bistveno manj denarja dosežemo že s programsko rešitvijo, brez dodatnih stroškov za nakup tankih/lahkih/ničelnih odjemalcev, licenc ipd.
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.
Na večini področij računalništva se podjetja trudijo, da bi nam olajšala neko opravilo. Še najpočasneje pa se stvari premikajo pri tiskalnikih. No, HP se je odločil, da potrebujemo pomoč pri fotografiranju manjših predmetov, na preizkus smo tako dobili njihov t. i. "3D skener".
Priklop računalnika na televizor je ponavljajoča se tema uporabnikov, ki so že doživeli radosti, ki jih takšna naveza omogoča. Večni problem take postavitve pa je interakcija z računalnikom s kavča. Gre za težavo, ki jo skuša rešiti marsikateri izdelovalec.
Današnji pametni telefoni imajo praviloma vgrajene zaslone, občutljive za dotik. Ti pa zadnja leta uporabljajo tehnologijo, zaradi katere delujejo le na dotik s kožo. To sicer deluje dobro, a se pokažejo težave, ko je zunaj premrzlo, da bi z golimi rokami šarili po zaslonu telefona.
Kljub izredni priljubljenosti in odlični prodaji sistema GoPro izdelovalec ne spi na lovorikah. Pred nami je izboljšana različica sistema, pa ne le na papirju, izkazala se je tudi v praksi.
CD plošče se že počasi poslavljajo, njihovi vinilni predhodniki pa še vedno vztrajajo v marsikaterem domu - včasih le zato, ker se nam jih zdi škoda vreči stran, v digitalni medij pa jih je težko pretočiti. Pa je res tako?
Poznamo veliko načinov pregledovanja vsebin v stereoskopski tehniki in večina je danes na trgu takšnih, za katere potrebujemo očala. Bodisi polarizacijska, modro-rdeča ali pa taka s hitrimi elektronskimi zaklopi. Težava je v tem, da pri pregledovanju vsebin na javnih mestih ne želimo smešnih očal, pa tudi doma se gledalci očal kmalu naveličajo. In kje je rešitev? Treba bo poseči po izdelkih, ki uporabljajo drugačne tehnologije prikaza, tako imenovanih avtostereoskopskih zaslonih.
Stereoskopsko prikazovanje prostorske slike ob pomoči aktivnih preklopnih očal se je pri sodobnih ploskih televizorjih že dobro "prijelo", saj imajo že vsi vodilni izdelovalci televizorjev v svoji ponudbi, predvsem v višjih cenovnih razredih, tudi 3D televizorje. Z nastopom konkurenčnega (in cenejšega) pasivnega prikazovanja stereoskopske slike s polarizacijskimi očali pred slabim letom dni se bo število 3D televizorjev še hitreje povečevalo. Nekateri izdelovalci, med njimi tudi Philips, pa imajo v svoji ponudbi kar obe vrsti 3D televizorjev.
Vodilni v Nokii vse stavijo na Windows phone 7, prejšnje vodstvo pa je upe položilo v operacijski sistem Maemo in njegovega naslednika MeeGo. Rezultat te smeri je bila Nokia N9, ki se je po partnerstvu z Microsoftom spremenila v slepo ulico.
Sony na nove trge včasih vstopa kasneje kot tekmeci, a to ponavadi upraviči z dobro izdelavo in vrhunskimi izdelki. Tako so se končno podali tudi na trg tablic in so enako kot drugi izdelovalci brez lastnega operacijskega sistema uporabili Android 3.2 Honeycomb.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
