O robotih v Monitorju še nismo kaj dosti pisali, saj jih za domačo rabo skoraj ne najdemo, kljub napredni tehnologiji na tem področju. Na preizkus pa smo dobili spletno kamero, ki je pravzaprav mali robotek, ljubkovalno imenovan Rovio.
Mali, lahki prenosniki so postali že dokaj razširjeni. So namreč odličen način za dostop do spleta povsod, kjer lahko pridemo do brezžičnega omrežja. A uporabniki si želimo še več - tako so začeli izdelovalci v same prenosnike vgrajevati še modeme HSDPA za dostop do spleta povsod, kjer imamo dostop do mobilnega omrežja.
Digitalni aparati SLR so po ceni že pred časom postali povsem primerljivi s kompaktnimi aparati zgornjega kakovostnega razreda (predvsem takimi z velikim razponom goriščnic - zumom). Pentax se je že kar nekajkrat lahko pohvalil z najcenejšim aparatom DSLR na trgu, v zadnjem letu pa jih je nekaj konkurentov prehitelo. Z novim aparatom K-m se želijo spet zavihteti na prestol najugodnejšega aparata DSLR na trgu.
Canonovi digitalni aparati SLR srednjega ranga nekako z vsako drugo različico opazno napredujejo, vmes pa dobimo le manjše posodobitve. Tako je med modeloma Eos 20D in 30D zelo malo razlik, lani predstavljeni 40D pa je dodal kar nekaj novosti (zmogljivejše tipalo, sistem za živi predogled slike itd.). Po tej logiki je tokrat preizkušeni 50D le nadgraditev tega predhodnika. Po preizkusu lahko to trditev le potrdimo - čeprav je na papirju morda videti drugače.
Toshibin Satellite Pro A300 je na prvi pogled dolgočasno preprost prenosnik. Zunanjost je srebrno sive barve s preprostim napisom izdelovalca, enake barve je notranjost, le tipkovnica je črna. Nikjer ni odvečnih lučki in okraskov, prenosnik deluje skoraj minimalistično - videz kvarijo le reklamne nalepke na notranji strani. Ohišje je sicer zelo kakovostno, enako velja tudi za tipkovnico, ki se skoraj ne ugreza.
Zrcalno-refleksne fotoaparate poznamo že dobrih petdeset let. Prihod digitalne tehnologije v sami konstrukciji ni veliko spremenil - namesto filma imamo digitalno tipalo ter nekaj z njim povezane elektronike. Osnova, torej sistem zrcalc ali zrcala in pentaprizme, je ostala povsem enaka. A pred nedavnim je Olympus napovedal nekakšno digitalno dvoživko, ki ni ne čistokrvni SLR, ne povsem kompaktni aparat. Šlo naj bi za aparat, ki nima sistema zrcal oziroma pentaprizme, namesto teh uporablja kar glavno tipalo ter majhen zaslon LCD v okularju, kljub temu pa ima izmenljive objektive in razmeroma veliko svetlobno tipalo. Projekt so poimenovali Micro Four-Thirds, saj naj bi bil delno združljiv z znanim sistemom Four Thirds. Predvsem lahko uporablja vse objektive predhodnika, hkrati je tudi tipalo enako veliko (faktor povečave goriščnice je tako še vedno 2). Že v začetku se je projektu pridružil tudi Panasonic (ki tudi sicer tesno sodeluje z Olympusom), ki pa je prvi na trg poslal tudi aparat.
Pri brizgalnih tiskalnikih so večnamenske naprave že zavzele zelo velik tržni delež, pri laserskih sorodnikih pa bistveno manjšega. Razlog je seveda cena teh naprav, ki je kljub praktičnosti ter nizkih stroškov vzdrževanja še vedno kar visoka. Pa se je trg teh naprav v zadnjem letu kaj spremenil?
Kompaktni digitalni fotoaparati se po kakovosti fotografij med seboj skorajda ne ločijo. Izdelovalci pri aparatih tako vse bolj poudarjajo druge funkcije, ki so nekatere bolj, druge manj uporabne. Samsung je v svoj i85 vgradil kar predvajalnik večpredstavnih vsebin. Tu so v ospredju seveda glasbene datoteke MP3, predvajamo pa lahko tudi video, ki ga moramo najprej konvertirati s priloženim programom. Aparat seveda premore izhod za slušalke, vgrajene pa ima tudi stereo zvočnike - čeprav iz njih ne moremo pričakovati čudeža.
Pred letom dni je Casio dvignil kar nekaj prahu z napovedanim fotoaparatom, ki je obljubljal snemanje videa s kar 1200 slik na sekundo, modelom Exilim EX-F1. Pred nekaj meseci smo ga preizkusili tudi v Monitorju in bili navdušeni - največja težava je bila razmeroma visoka cena. Tega se očitno zavedajo tudi v Casiu in predstavili so manjšo in rahlo okleščeno različico, imenovano Exilim EX-20FH.
BX-600fw je še ena Epsonova večopravilna brizgalna naprava, ki pa je razmeroma zmogljiva in ima kar nekaj dodatnih funkcij. Dobro so poskrbeli predvsem pri vmesnikih, saj imamo poleg navadnega USB tudi omrežni priključek in celo brezžični vmesnik WLAN (dodan pa je tudi faks). Naprava ima tudi samodejni podajalnik za papir, spredaj pa še bralnik pomnilniških kartic ter še en vmesnik USB za tisk neposredno iz digitalnih fotoaparatov. Oblikovno sledi drugim Epsonovim napravam, na zunanjosti se menjata svetleča in mat črna plastika. Na sprednjem delu je tudi zaslon, ki je večji kot pri sestrski napravi BX-300f in to olajša delo z menuji.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
