Na večini področij računalništva se podjetja trudijo, da bi nam olajšala neko opravilo. Še najpočasneje pa se stvari premikajo pri tiskalnikih. No, HP se je odločil, da potrebujemo pomoč pri fotografiranju manjših predmetov, na preizkus smo tako dobili njihov t. i. "3D skener".
Današnji pametni telefoni imajo praviloma vgrajene zaslone, občutljive za dotik. Ti pa zadnja leta uporabljajo tehnologijo, zaradi katere delujejo le na dotik s kožo. To sicer deluje dobro, a se pokažejo težave, ko je zunaj premrzlo, da bi z golimi rokami šarili po zaslonu telefona.
V zadnjem času je področje majhnih prenosnikov oziroma netbookov nekoliko manj zanimivo, njihovo mesto so za marsikaterega uporabnika prevzele tablice. A tudi netbooki so za marsikoga še kako uporabni, cene pa se zdijo nekoliko nižje, kot so bile še pred časom. V laboratorij je prišel Toshibin netbook NB-520, ki ima nekaj posebnosti.
Hpjev LaserJet Pro CM1415fn predstavlja srednji rang barvnih, večopravilnih laserskih naprav. Gre za najbolj vsestranske naprave, ki nadomeščajo še optični bralnik in kopirni stroj, v tem primeru pa tudi faks. Ob tem ponujajo lasersko poceni izpis po solidni ceni.
Nova Kyocerina naprava, FS-C2126MFP+, je na prvi pogled kar velika, saj meri v vse smeri vsaj pol metra, tehta pa 37 kg. Kljub temu smo imeli na preizkusu že tudi večje naprave, tako da ta po sami velikosti spada v nekakšno sredino pisarniških naprav.
Ta mesec sta v naš laboratorij prispeli dve Kyoceri, ki ju na videz praktično nismo mogli ločiti. Le pozorno oko je ugotovilo, da je ena malenkost višja od druge. Model FS-C5250DN ima namreč še enkrat večji podajalnik od cenejšega FS-C5150DN, drugih razlik pa (vsaj navzven) ni. Gre za povsem pisarniški laserski napravi, visoki dobrega pol metra in tako težki (obe tehtata slabih 30 kilogramov), da bosta za premikanje naokoli potrebna dva.
Prenosniki, namenjeni resnim igričarjem, se večinoma že na videz ločijo od tistih dolgočasnejših, poslovnih in drugih modelov. Nič drugače ni pri Toshibinem novem modelu Qosmio X770. Pri njem je ohišje obarvano v kombinacijo temno sive in živo rdeče barve, še posebej izstopa tipkovnica, ki je od zadaj rdeče osvetljena. Prenosnik je na videz res impresiven, nikakor ne meri na bolj zadržane uporabnike.
Kodak je že dlje časa znan predvsem po zelo agresivni cenovni politiki, hkrati pa tudi po enostavnih aparatih za vsakdanjo rabo. Ravno v cenejšem segmentu žepnih aparatov so najmočnejši, novi model Easyshare Mini M200 pa je pri tem še prav presenetljivo majhen. Gre namreč za daleč najmanjši aparat v naših tabelah, hkrati pa je tudi med najlažjimi. Na fotografijah se tega namreč ne vidi, a v praksi deluje, kot da bi vzeli navaden žepni model in ga v vseh smereh še zmanjšali.
Digitalni fotoaparati, ki so nekakšen vmesni člen med aparati DSLR in kompaktnimi aparati, so danes vse bolj razširjeni in priljubljeni. Uporabljajo razmeroma velika tipala (podobne velikosti kot večina modelov DSLR), imajo izmenljive objektive, po drugi strani pa nimajo sistema zrcal oziroma prizme in fizičnega zaklopa, zato so lahko manjši in lažji od pravih zrcalno-refleksnih modelov. Začetnika te zgodbe pa sta podjetji Panasonic in Olympus, ki sta skupaj zasnovali standard, imenovan Mikro štiri-četrtine (Micro four-thirds).
Zadnje čase je Panasonic s svojimi žepnimi modeli, sploh nekoliko zmogljivejšimi, nadvse uspešen. Na preizkus pa smo tokrat dobili enega izmed cenejših, vstopnih modelov tega izdelovalca, model FS-16. Še vedno gre za žepni aparat, po velikosti in teži sodi nekako v povprečje med temi modeli. Kot je navada pri žepnih modelih, se tudi tega dobi v različnih barvah, od klasične črne in sive pa do bolj izstopajoče rdeče in rožnate barve.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
