Olympus E-P3
Digitalni fotoaparati, ki so nekakšen vmesni člen med aparati DSLR in kompaktnimi aparati, so danes vse bolj razširjeni in priljubljeni. Uporabljajo razmeroma velika tipala (podobne velikosti kot večina modelov DSLR), imajo izmenljive objektive, po drugi strani pa nimajo sistema zrcal oziroma prizme in fizičnega zaklopa, zato so lahko manjši in lažji od pravih zrcalno-refleksnih modelov. Začetnika te zgodbe pa sta podjetji Panasonic in Olympus, ki sta skupaj zasnovali standard, imenovan Mikro štiri-četrtine (Micro four-thirds).
Najnovejši član te družine je Olympusov E-P3. Gre seveda za naslednika modelov E-P1 in malce bolj dodelanega E-P2. Novinec je glede na predhodnika naredil nekaj večjih korakov, nekaj malenkosti pa je pobral še iz malce cenejše serije modelov E-PL. Tam je dobil bliskavico, ki je na modelu E-P2 nismo imeli. Ohišje je seveda še vedno razmeroma kompaktno, na videz spominja na starejše, analogne aparate, kar nam je vsekakor všeč. Pri kakovosti izdelave so se potrudili, saj je občutek zares dober. Na ohišju lahko zdaj menjamo držalo za desno roko, saj je pritrjeno z vijakom, v prihodnosti lahko pričakujemo večja držala tretjih izdelovalcev. Poleg držala je tudi nova, oranžno obarvana luč, ki pomaga pri ostrenju v slabih svetlobnih razmerah. To je vsekakor dobrodošla novost, saj je bilo ostrenje pri slabi svetlobi pri predhodnikih sorazmerno počasno in nenatančno, zdaj pa je bistveno bolje. Še vedno pa je ostrenje malenkost počasnejše kot pri pravih DSLRjih - a so razlike že zelo majhne.
Opazno izboljšan je zaslon, ki se zdaj hvali z osvetlitvijo OLED, obenem pa je občutljiv za dotik. Po diagonali meri tri palce, ločljivost je visokih 614.000 pik, je zelo svetel in barvit, boljši kot pri predhodnikih. Priznamo, da niti nismo veliko uporabljali možnosti dotika, saj ima aparat par vrtljivih tipk, ki se dobro obnesejo. Menuji so grafično nekoliko olepšani, njihova organizacija pa je ostala enaka kot prej.
Kakovost fotografij je odlična. Če se spustimo v resne podrobnosti resda zaostaja za drugimi modeli DSLR, saj ima nekoliko več šuma in slabši dinamični razpon, a so razlike sorazmerno majhne, najdemo jih le, če jih iščemo. V praksi pa smo bili zadovoljni s kakovostjo tako fotografij kot videa. Najvišja ločljivost slednjega je 1920 × 1080 60i, na voljo pa je tudi 1280 × 720 60p. Sami bi še radi videli možnost zajema pri 24 in 25 FPS, a bodo to pogrešali le zahtevnejši uporabniki. Je pa dobrodošlo, da lahko pri snemanju videa uporabljamo tudi ročne nastavitve.
Novi predstavnik aparatov PEN je tako dobra evolucija sedanjih modelov. Ohranja največje prednosti, predvsem velikost in težo, in prinaša kar nekaj izboljšav (boljši zaslon, bliskavico, hitrejše in natančnejše ostrenje v slabih svetlobnih razmerah ...). Žal pa ohranja tudi največjo hibo teh aparatov - razmeroma visoko ceno.
Olympus E-P3
Kaj: Digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.
Ločljivosti: Do 4032 × 3024.
Tipalo: Efektivno 12 milijonov pik.
Velikost in vrsta tipala: 17,3 × 13,0 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 2.
Izdeluje: www.olympus.com.
Prodaja: www.olympus.si
Cena: 727 EUR (ohišje), 846 EUR (ohišje in objektiv M. Zuiko Digital ED 14-42 mm F3.5-5.6), 846 EUR (ohišje in objektiv M. Zuiko Digital ED 17 mm F2.8).
Za: Videz, velikost in teža, zajemanje filmov HD tudi v ročnem načinu.
Proti: Cena.
