Pametni telefoni so nepogrešljivi, nadvse uporabni in dandanes skorajda vsemogočni. Kljub temu imajo veliko napako: starejši ljudje in uporabniki s slabšim vidom jih težko zapopadejo in še teže učinkovito uporabljajo. Na pomoč jim priskočijo naslednje preobleke operacijskega sistema Android.
Adobe Connect. Aplikacija podjetja Adobe, prek katere se lahko povežemo na sestanke, seminarje in v virtualne učilnice.
Adapticons. Android O bo med drugim omogočal intenzivno prilagajanje videza ikon. Zmožnost si z aplikacijo Adapticons lahko omislimo že pred prihodom naslednje velike nadgradnje Googlovega sistema.
Amazonu je s pametno pomočnico Alexa uspelo podobno kot Applu pred desetimi leti s pametnim telefonom iPhone.
Proizvajalec grafičnih in osrednjih procesorjev AMD je zadnja leta trdo delal za to, da bi se vrnil v podatkovne centre. In to ne skozi stranska vrata, ne, temveč pri glavnem vhodu, pogrnjenem z rdečo preprogo. Družina strežniških procesorjev EPYC obljublja in dostavlja veliko, predvsem pa povsem novo dimenzijo procesorjev, namenjenih podatkovnim centrom.
Še preden se podjetje zapodi v vseobsežno avtomatizacijo poslovnih procesov, naj preveri, kateri delovni tokovi in naloge jo sploh podpirajo. Procesna avtomatizacija namreč ne deluje vedno in povsod.
V času digitalne preobrazbe se podjetja posvečajo predvsem zagotavljanju vrhunskih (ali pa vsaj boljših od konkurence) uporabniških izkušenj, saj te pogosto odločajo o prodajnih uspehih. Kadrovski strokovnjaki pa opozarjajo, da je digitalizacija odlična priložnost za izboljšavo delovnih mest in z njimi povezanih procesov. Zadovoljni zaposleni pač od sebe dajo (naj)več.
Ste se kdaj vprašali, kaj definira sodobna podjetja? Njihovi poslovni procesi in zaposleni. »Upravljanje« obojih pa je pravcata znanost v malem. Nič čudnega torej, da si podjetja pri tem pomagajo z informacijsko tehnologijo, poslovni DNK namreč stalno teži k napredku.
Raziskovalni inštitut Xerox PARC je svet računalništva več kot tri desetletja oskrboval z vrhunskimi izumi, vključno z grafičnim uporabniškim vmesnikom, objektnim programiranjem, laserskimi tiskalniki, bitnimi slikami in omrežjem Ethernet. Brez predaha inovira še danes, le da so pod njegove dosežke nato podpisana druga podjetja.
Na Kitajskem je mogoče kupiti vse. To zajema tudi všečke, klike, recenzije, prenose aplikacij in tako naprej. O cenah in pogojih se javno ne govori, vidni pa so rezultati te kitajske podjetnosti. Razvijalci aplikacij in iger za mobilne platforme jih uporabljajo, ker včasih druge možnosti za izpostavitev svojega dela skorajda nimajo.
Posebnosti posameznih skupin ljudi s senzornimi poškodbami (vid, sluh, gibala) in tistih z motnjami v duševnem razvoju zahtevajo široke in hkrati zelo različne prilagoditve izpisa digitalnih vsebin, prilagoditve s področja vnosa ukazov in drugih podrobnosti uporabniške izkušnje, obenem pa razvoj tehnologij ni komercialno zanimiv in prinaša visoke stroške nakupa za končne uporabnike.
Potniki menijo, da pri hitrosti 900 kilometrov na uro tudi 10 kilometrov nad tlemi ni več razloga, da ne bi imeli dostopa do interneta. Letalski prevozniki so se začeli temu prilagajati in prispeli smo do trenutka, ko bo internetna povezava na letalih dejansko uporabna.
Morda je zdaj, ko cene klicev seštevamo po nekaj centov na minuto, že zbledel spomin na to, koliko smo nekoč plačevali med gostovanjem v tujini. Čeprav se tisti, ki potujejo zunaj Evropske unije, hitro spet spomnijo teh ne tako dobrih starih časov.
Navajeni smo že oglasov za magične kremice proti gubam in oglasov za povečevanje spolnih udov – kaj pa pravite na oglase za magično pohitritev računalnika? Če ste količkaj »računalnikarja«, jih gotovo preskočite, ciljna publika, nepoznavalci, pa gotovo večkrat nasedejo. Tokrat smo tudi mi.
Teza iz naslova drži. Še posebej v primeru, kakršnemu smo bili priča tokrat. Preizkusili smo ducat pametnih digitalnih televizorjev, ki se hvalijo z ločljivostjo 4K/UHD. Seveda med njimi so razlike, tudi precejšnje, a prav nobenega od tokrat preizkušenih modelov ne bi mogli označiti za slabega.
Poletno poležavanje na plaži, v planinah ali na domačem vrtu radi začinimo z dobro knjigo. Da bi bilo dobro branje vedno pri roki, si knjige naložimo v pametni telefon. Z odličnimi aplikacijami za telefone iPhone in tablice iPad bo uživanje v knjigah še za odtenek boljše.
Poletje je tu ter z njim počitnice in dopusti. Mnogi se bomo v naslednjih dveh mesecih odpravili v tuje kraje. Kako do tja, kaj nesti s sabo in kaj tam početi, nam povedo naslednje aplikacije za naprave z operacijskim sistemom Android.
Layar. Zanimiva aplikaci/ja nadgrajene resničnosti (Augmented Reality), v kateri se čez video, ki nam ga kaže fotoaparat, narišejo različne interesne točke.
Launcher++ (Lpp) je zanimiv zaganjalnik z enim samim zaslonom in štirimi sidrišči na robovih, kjer domujejo uporabniško določene aplikacije ter lebdeči pripomočki po meri.
So stvari in so stvari, povezane v internet. Kot ključno razliko(valno prednost) med enimi in drugimi ustvarja povezanost – v internet in med seboj povezana množica naprav. S pretakanjem – zasebnih in občutljivih – podatkov neizogibno trčimo ob internet (ne)varnih stvari.
Povečanje števila kibernetskih groženj je za posameznika neobvladljivo. Celo izdelovalci varnostnih rešitev so se zatekli po pomoč k strojem, pametnim strojem. Integracija tehnologij s področja umetne inteligence v sodobne varnostne rešitve je neizogibna.
Kdor meni, da se mora v spletu bati »zgolj« kiberkriminalcev, se zelo moti. Žal živimo v času, ko bi o nas vsi radi vedeli vse. Tudi ali predvsem države. In potem se rodijo številne »neverjetne zgodbe«.
Velika večina virusnih okužb računalnikov se danes prikrade po internetu, a napak bi se bilo zanašati na prepričanje, da je v internet nepriključen računalnik varen. Z zadostno mero potrpežljivosti in znanja je mogoče okužiti tudi izolirane sisteme brez dostopa do interneta. Računamo lahko le na lastno nezanimivost.
Ko se boste ob branju novic ali gledanju poročil o zlorabi podatkov uporabnikov naslednjič (za)čudili, kako težko je napisati varno spletno ali še posebej mobilno aplikacijo, se spomnite spodnjih vrstic. Presneto težko je!
Omrežja so danes hrbtenica informatike in poslovanja. Brez povezljivosti, tako krajevne kot globalne, si nihče izmed nas ne predstavlja niti dela niti zabave. So varna? Novejša so, saj se po zaslugi avtomatizacije in umetne pameti celo samostojno branijo pred napadalci, virusi in drugimi škodljivimi kodami.
Programabilni vtičniki API so informatikom in razvijalcem omogočili, da med seboj povežejo najrazličnejše sisteme, aplikacije, storitve in vsebine. Prav zato nekateri sodobno digitalno gospodarstvo imenujejo kar gospodarstvo vtičnikov API. Zagotavljanje varnosti hiperpovezanih okolij je seveda velik izziv.
Hiperpovezan svet bo prinesel nove zmagovalce in poražence. Tudi nova evropska regulativa bo od podjetij zahtevala boljše razumevanje in upravljanje digitalnih identitet, predvsem z vidika zaščite zasebnosti in osebnih podatkov potrošnikov, podjetja pa lahko podrobnejše poznavanje, »kaj« kdo je v spletu in kaj (lahko) počne, izkoristijo za boljše prilagajanje svoje ponudbe.
Sistemi IT, aplikacije in storitve, ki gostujejo v računalniških oblakih prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v poslovanju sodobnih podjetij. Podjetja vseh panog, različne organizacije, vladne in izobraževalne ustanove uporabljajo oblak za hrambo in obdelavo svojih podatkov, gostovanje aplikacij in zagotavljanje storitev. A vse (nas) zanima predvsem eno – so računalniški oblaki varni?
Naloga zagotavljati informacijsko varnost v poslovnih okoljih ni niti najmanj lahka. Samo pomislite, kako bi se sami lotili nadgrajevanja in zamenjave varnostnih rešitev, tesno vpetih v vse digitalne pore poslovanja, medtem ko na drugi strani stoji četa napadalcev, ki prežijo na sleherno razpoko. Preverili smo, kje so slovenska in tuja podjetja najšibkejša, ko gre za informacijsko varnost.
Živimo v svetu, kjer so podatki in informacije vrednost na eni in tveganje kraje ali zlorabe na drugi strani. Če ne želimo, da bi poleg nas in naslovnika naše vsebine gledal/bral/uporabljal še kdo drug, tretji ali četrti, se velja ustrezno zaščititi. Šifriranje e-pošte, datotek, povezav in drugega je vsekakor eden najučinkovitejših ukrepov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
