Oblačna prevlada
Računalništvo v oblaku je v poslovnih okoljih skoraj lastnoročno sprožil »napredni knjigarnar« Amazon, ko je leta 2006 podjetjem ponudil, da na njegovi zgledno urejeni infrastrukturi IT hranijo in obdelujejo podatke. Kot storitev. Lani je z oblačnimi storitvami Amazon ustvaril več kot 14 milijard dolarjev prihodkov – ob zdravih zaslužkih, kakopak. Računalništvo v oblaku se torej splača – ne le ponudnikom, temveč tudi uporabnikom oblačnih storitev, drugače ne bi bilo tako zelo razširjeno.
V zadnji »petletki« so podjetja vseh velikosti dobesedno posvojila oblak. Strokovnjaki pa so si enotni, da je pred nami drugi val javnih, zasebnih in hibridnih oblačnih storitev, ki bo še utrdil prevlado teh rešitev v svetu IT. Poleti je podjetje Forrester Research objavilo raziskavo, v kateri je ugotovilo, da kar 38 odstotkov velikih podjetij v ZDA gradi zasebne oblake, tretjina pa najema storitve iz javnih oblakov. Preostala, torej predvsem tista, katerih posel (še) ne gradi na sodobni tehnologiji, pa se pripravljajo na izvedbo oblaka v taki ali drugačni obliki. Še letos.
Bitko med zasebnimi in javnimi oblaki je dobil hibridni poslovni model. Lahko bi rekli, da je rezultat neodločen, a povsem logičen. Podjetja, sploh velika, niso navdušena nad zamislijo, da bi vse za poslovanje kritične podatke hranila v oblaku ponudnika, torej računalniku nekoga drugega. Očitno imajo dovolj sredstev, da si postavijo lastna okolja IT, v katerih dosežejo primerljivo ekonomijo obsega in ceno storitev IT. Za manjša in srednje velika podjetja (sploh če upoštevamo slovensko merilo) kaj takega seveda ne pride v poštev, so pa z oblakom pridobila možnost tekmovanja z velikimi – zdaj lahko praktično s kreditno kartico najamejo zmogljivosti superračunalnika in se lotijo kar najnaprednejše obdelave podatkov, ki jih premorejo.
Množična selitev poslovnih rešitev in podatkov v računalniške oblake je izpostavila različne šibke točke infrastrukture IT podjetij. Za zagotavljanje kakovostne uporabniške izkušnje zaposlenih in strank morajo oblačne aplikacije in storitve delovati odzivno. Čim več jih je (obojih), tem pomembnejša postaja pasovna širina. Nič namreč ne uniči oblaka (in katerekoli druge računalniške izkušnje) bolj, kot počasna aplikacija in internet. Ne le pasovna širina, v zadnjem času podjetja spoznavajo tudi pomen latenc. Težave z zakasnitvijo sicer ne vplivajo na vse aplikacije enako; če je e-pošta nanje sorazmerno neobčutljiva, ravno nasprotno velja za govorne storitve, trgovalne aplikacije itd. O kakovosti računalniškega oblaka, kot ga dojemajo zaposleni, ne odločata le spretnost in znanje oddelka IT, temveč tudi telekomunikacijska infrastruktura. Imejte to v mislih, ko se boste odločali za posameznega ponudnika ali storitev. In ne pustite se ujeti na prazne obljube, oziroma če vas že prepričajo, se vsekakor ne pustite »zakleniti«. Pogodbo o zagotavljanju storitev (SLA) morate pač pozorno prebrati do zadnje pike in je ne podpisati prej, dokler je v celoti ne razumete.
