Pametna hiša za vsakogar
Naj vas Siri ali Alexa ne zmami, zgradite si pametni dom sami, za sestavine pa uporabite cenene komponente iz kitajskih spletnih trgovin.
Naj vas Siri ali Alexa ne zmami, zgradite si pametni dom sami, za sestavine pa uporabite cenene komponente iz kitajskih spletnih trgovin.
Piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin je še vedno prisotno, vendar so v večini zahodnih držav ukrepi dosegli svoj namen. Kaznovanje uporabnikov, ki prenesejo preveč nelegalnih datotek, ter dosegljivost legalnih storitev pretočnega videa, kjer veliko uporabnikov najde želeno, sta ta pojav občutno omejila.
GDPR oziroma splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je bila lani tema »par excellence«. Še huje, konec maja, ko je začela veljati, smo imeli občutek, kot da nam politiki pripirajo internet. Nadaljevanje zgodbe je bilo precej manj razburljivo, dobro leto kasneje pa je morda pravi trenutek, da pogledamo, kakšne so posledice. Dobre in slabe.
Na poletnem preizkusu se je z nami potilo deset sodobnih digitalnih televizorjev, ki so dokazovali, da inženirji še kako intenzivno delajo na področju razvoja tako strojne kot programske opreme.
Vsi novi modeli dražjih pametnih telefonov že nekaj časa podpirajo brezžično polnjenje. To še ne pomeni, da lahko telefon za polnjenje naključno zalučamo v sobo, lahko pa ga odložimo na podstavek brez vtikanja kablov. Tehnologija je standardizirana in presenetljivo zrela, hitrosti pa povsem spodobne.
Mesta, kjer pametna tehnologija, različni senzorji in merilniki, umetna inteligenca ter algoritmi skrbijo za uglašeno delovanje, smo doslej poznali iz futurističnih filmov. Toda v resnici prihodnost že trka na vrata. Tehnologijo za pametna mesta so že razvili, prve praktične demonstracije pa imamo tudi že v Sloveniji. Telekom Slovenije in A1 sta nekaj mest po Sloveniji opremila s pametnimi tehnologijami, v načrtu pa so širitve še drugam.
Split Screen Launcher Split Screen Launcher je aplikacija, ki na namizju ustvari bližnjico do programov, da se samodejno zaženejo v načinu deljenega zaslona.
OpenSignal – Speed Test & Maps Enostavna aplikacija za merjenje hitrosti omrežnih povezav, kjer si lahko ogledamo tudi zemljevid pokritosti podatkovnega omrežja.
Googlovi Zemljevidi so spremenili sleherno potovanje, vodijo nas od točke A do točke B ne glede na prevozno sredstvo in celo med pešačenjem. Za nameček uporabljamo mobilno aplikacijo Google Maps kot geografski iskalnik po okolici. Kam bi lahko parkirali avto, kje je še kakšna odprta trgovina, kje imajo dobro hrano in podobna vprašanja so mačji kašelj za storitev, ki se iz leta v leto izboljšuje in nadgrajuje.
Apple CarPlay je različica operacijskega sistema iOS za avtomobile. Telefon iPhone s kablom priklopimo na sistem v vozilu, nato aplikacije upravljamo na osrednjem zaslonu. Spočetka so bile podprte predvsem domače aplikacije iz Cupertina, kasneje se je novemu načinu dela prilagodilo tudi več drugih. Danes je bera takšnih, ki imajo avtomobilski podaljšek uporabniškega vmesnika, precej zajetna.
Podobno kot telefoni z Applovim operacijskim sistemom iOS se znajo z avtomobilskim sistemom povezati tudi naprave z Androidom. Android Auto deluje podobno kot CarPlay, aplikacije z ustreznimi programskimi podaljški projicirajo uporabniški vmesnik na osrednji zaslon v vozilu in omogočajo njihovo uporabo med vožnjo.
Programabilni vtičniki API so informatikom in razvijalcem omogočili, da medsebojno povežejo najrazličnejše sisteme, aplikacije, storitve in vsebine, toda zagotavljanje varnosti hiperpovezanih okolij in vsebin je seveda velik izziv.
Analitsko podjetje Gartner napoveduje, da bodo leta 2022 za kar 95 odstotkov varnostnih težav v oblačnih okoljih krive stranke oziroma odjemalci. Zakaj? Ker ima model deljene odgovornosti tudi slepe točke.
Penetracijski testi so sestavni del celovitega načrta zagotavljanja kibernetske varnosti. Bistvenega pomena je, da obrambne sisteme preizkusijo pravi profesionalci, saj je le tako moč najti in odpraviti različne ranljivosti in slabosti.
Učinkovita kibernetska varnost zahteva več časa in sredstev, kot jih imajo na voljo ekipe za kibernetsko varnost in oddelki IT. Za učinkovito varovanje podjetja velja zato prednostno obravnavati kritične ranljivosti in se izogibati zapravljanju časa za odvečne dejavnosti. Toda kako?
Ste se kdaj vprašali, kakšna znanja in veščine potrebujejo varnostni strokovnjaki in kje jih lahko pridobijo? Verjemite, celo sami si zastavljajo ista vprašanja. Ogromno pa jih lahko nauči tudi ali predvsem praksa.
Odprtokodni usmerjevalnik s požarnim zidom lahko omogoča kakovostno in poceni zaščito domačih računalnikov pred nevarnostmi z interneta. Kako izbrati strojno osnovo? Katero programsko opremo namestiti in kako jo prilagoditi svojim željam, dopolniti ali popraviti? Lahko usmerjevalnik tudi omrežna podatkovna shramba ali predvajalnik filmov?
Domači računalniki s stalno internetno povezavo so običajno lahke tarče hekerjev. Kako zaščitimo njihovo vgrajeno programsko opremo, operacijski sistem in aplikacije? Na kaj moramo paziti pri nastavitvah kabelskega modema in delu z računalnikom?
Dostop in način konzumacije večpredstavnih vsebin sta se v zadnjih letih močno spremenila. V današnjih časih prevladujejo pretočne storitve in vsebine na družabnih omrežjih, telefoni pa so po priljubljenosti prehiteli televizorje. Ali je v takem okolju sploh še kaj prostora za klasične programske rešitve za hišni kino oziroma večpredstavni center, kot sta Kodi in Plex? Kateri od njiju pa je boljši?
Uporabniki pametnih telefonov brez logotipa ugriznjenega jabolka že od nekdaj nejeverno poslušamo lastnike Applovih naprav in se čudimo mukam, ki jih trpijo med nalaganjem glasbe na ljubega pametnjakoviča. Vzrok za njihove težave je zgolj eden, sliši pa na ime iTunes. V Cupertinu so zloglasni program v zadnjih letih sicer izboljšali, a preprostost še vedno ni beseda, ki bi jo Applov skupek kode poznal.
Danes je vse digitalno. Minili so časi otipljivih dobrin, domačih zbirk plošč, knjižnic v dnevni sobi, ljubiteljskih videotek ter zaprašenih igričarskih brlogov s preigrano plastiko. Medtem ko smo nadpovprečni ljubitelji glasbe, knjig, filmov in iger veseli, da imamo končno urejene in širne prostore, so prijatelji žalostni, ker niso deležni dobrot, ki jih ponujajo naše digitalne zbirke. Da bi jim ustregli, se naučimo, kako se ničle in enice najrazličnejših porekel lahko posojajo.
Žice se počasi poslavljajo od naših domov. Trditev velja predvsem za žice, po katerih potujejo računalniški biti. Do interneta večina omreženih naprav danes dostopa brezžično. Temu primerna mora biti oprema, ki skrbi za nemoten promet po zraku. Vedno pogosteje prihaja do najrazličnejših težav, ki se kažejo v počasnosti, prekinitvah ali celo kapitulaciji brezžične dostopne točke.
Hollywoodski scenarij, po katerem hekerji prevzamejo nadzor nad vozilom v salonu in se iz njega zapodijo na ulico, je resda malo verjeten, a informacijska varnost vse bolj digitaliziranih vozil je na resni preizkušnji – ki je pogosto ne prestane.
V pametni telefon vgrajena programska oprema proizvajalca je pogosto precej omejujoča in ne dovoljuje poljubnih načinov uporabe njegovih funkcionalnosti. Ga lahko odklenemo? Je to legalno? Se izplača?
Slovenci filme, serije in glasbo že dolgo uživamo predvsem digitalno. Resda smo spočetka to počeli v sivem območju, ki mu v tujini radi rečejo piratstvo, a smo se s hitro posvojitvijo plačljivih pretočnih storitev v zadnjem času odkupili ter dokazali našo pravo usmerjenost. Vedno smo bili za zabavo pripravljeni plačati pošteno ceno, vendar možnosti v preteklosti nismo imeli. Žal nam tudi pretočne storitve danes niso vse na voljo. Kljub temu se tokrat ne pustimo speljati na kriva pota, temveč se zatečemo k iznajdljivosti.
Ko menimo, da smo naredili vse, da bi hekerjem preprečili vdor v lastno intranetno omrežje, je pametno to tudi preizkusiti. Kako testiramo? Katero programsko opremo uporabljamo? Lahko testiranje naročimo?
Pametni telefon z operacijskim sistemom Android je priljubljeni življenjski sopotnik, ki s sončnimi žarki obsije vsakdan sodobnega človeka. Kljub nedvomni priročnosti, ki riše nasmeh na obraz slehernika, ima naprava svojo temno stran. Z njo je namreč mogoče početi nečedne in prepovedane reči. Ker je znanje najboljša obramba, si oglejmo, kako se izvedejo.
Z razvojem družabnih omrežij so na internet priplavala skladišča osebnih podatkov, kot jih še ni bilo. Z vsemi podrobnostmi naših življenj prostovoljno napolnjeni profili so mikavna tarča za hekerje, ki v številnih primerih sploh ne potrebujejo posebnega znanja. Še največkrat vpisne podatke uporabniki nevede izdajo sami.
Niso vsi hekerji plemeniti aktivisti, ki se zavzemajo za transparentnost in varnost ter vse ranljivosti javijo proizvajalcem in podrobnosti ne razkrivajo svetu, dokler niso popravljene. Niti niso vsi hekerji manijaki, ki želijo onesposobiti jedrske elektrarne in prebirati vojaške skrivnosti na domačih računalniki. Nekateri so zgolj oportunisti, ki odkrivajo in prodajajo varnostne ranljivosti, ki jih različne organizacije, države in kriminalno podzemlje bogato odkupujejo.
Niso vsi hekerji kriminalci, ki želijo konec sveta, kot ga poznamo, ali, danes še pogosteje, mastno zaslužiti. Hekerji, ki se držijo etičnega kodeksa, delajo v dogovoru ter svoja odkritja odgovorno delijo s proizvajalci programske in stroje opreme, so v resnici izjemno pomemben člen informacijske varnosti. Prijelo se jih je ime beli klobuki.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih