Naš izbor na iPhonu
Captize Zmogljiva aplikacija za optično branje (skeniranje) dokumentov in njihovo pretvorbo v format PDF.
Captize Zmogljiva aplikacija za optično branje (skeniranje) dokumentov in njihovo pretvorbo v format PDF.
Win-X Launcher Win-X Launcher je zanimiv zaganjalnik, ki poskuša posnemati tako videz kot delovanje operacijskega sistema Windows 10.
Za brezhibno delovanje digitalnih tovarn prihodnosti bo seveda skrbela napredna programska oprema.
Digitalno načrtovanje in testiranje izdelkov sta eden temeljev digitalne preobrazbe proizvodnih podjetij. Brez napredne programske opreme ne gre (več).
Če se še ne, je zadnji čas, da se začnete ukvarjati s 3D-tiskanjem in z aditivno proizvodnjo.
V Sloveniji bomo po večkratnih poskusih navsezadnje dobili novo, drugačno osebno izkaznico. Ta mora, podobno kot potni listi, poleg videza ustrezati še zahtevam EU o vključevanju biometričnih podatkov. A to ni vse. Ima namreč tudi možnost, da vključuje dodaten nabor podatkov, ki podpirajo elektronsko upravo in seveda poslovanje.
Oznaka 3D je v zadnjem desetletju prehodila dolgo pot, krasila je številne in niti malo si sorodne izdelke. V tokratni številki nas zanima predvsem področje 3D-tiskanja oziroma aditivne proizvodnje, kot ga raje označuje industrija. Ne gre več zgolj za prototipiranje in hobi projekte, pretekla leta so dokazala, da je mogoče s 3D-tiskalniki izdelati marsikaj, kar bi s tradicionalnimi proizvodnimi metodami ostalo nerealizirano.
Zgodovina mednarodnih poslovnih strojev (International Business Machines Corporation) je polna zanimivih zgodb in markantnih osebnosti. Med njimi je najpomembnejša pot moža, ki je zaznamoval prvih štirideset let podjetja, katerega ime s(m)o v osemdesetih letih prejšnjega stoletja enačili z osebnim računalnikom. Kot so adidaske le ene, je PC IBM-ov.
Novejši pametni telefoni so sprva dobili kamere ToF, ki okolico osvetlijo z infrardečim pulzom in zaznajo oddaljenosti predmetov z merjenjem zakasnitve pri odboju pulza. Novejši pa imajo pravcate lidarje – laserske ekvivalente radarskega principa –, ki omogočajo izdelavo tridimenzionalnih modelov prostora. Obljubljajo več kot zgolj boljše selfije in ostrejše posnetke.
Preden so izumili tehnologijo programske emulacije pametnih kartic, smo morali za plačevanje s telefonom uporabljati namenske kartice SIM ali pa imeti drage telefone z varnimi enklavami. Danes se lahko tudi najcenejši pametni telefon pretvarja, da je pametna kartica za avtobus, knjižnico ali plačilo na terminalu. Tehnologija, ki je v resnici stara že osem let, je zares zaživela šele v zadnjih letih, a pri končnih uporabnikih ostala po krivem prezrta.
Če smo se navadili na kitajske telefone in računalnike, se zna zgoditi, da se bomo tudi na kitajske avtomobile. Prve lastovke so namreč že tu.
V Sloveniji, verjeli ali ne, izdelujejo kar dva električna avtomobila. Sicer oba prihajata iz iste tovarne in sta na prvi pogled skorajda enaka, razlika se skriva predvsem pod potniško kabino.
Javne polnilne postaje, kjer lahko lastniki električnih vozil polnijo zastonj, postajajo bolj kot ne le še spomin na oddaljene, pionirske čase.
Januarja se je skupnost z Reddita zoperstavila elitam z Wall Streeta in vsaj za nekaj časa zmagovala. »Hedge« skladi so beležili milijardne izgube, mali vlagatelji z Reddita pa so – vsaj na papirju – obogateli. Epilog zgodbe je bil pričakovano antiklimaktičen, a vsaj za kratek čas se je zdelo, da prek interneta združeni posamezniki lahko premagajo največje finančne gigante.
Moderni znanstveni dosežki nas lahko s svojo bleščavo tolikanj zaslepijo, da sploh ne opazimo ramen, na katerih stojijo. Danes vsi od študentov do Nobelovih nagrajencev pri svojem raziskovalnem delu uporabljajo dosežke informacijske tehnologije. Ne gre samo za urejevalnike besedil in elektronsko pošto, današnjo znanost podpirajo algoritmi, kode, zbirke in iskalniki, ki so sami po sebi genialne iznajdbe – in često po krivici prezrte.
Kriptovalute so med nami in najbrž si vsakdo lasti vsak kakšen digitalni kovanec. Običajno jih hranimo v spletnih menjalnicah, kjer smo jih verjetno tudi kupili. S tem načelno ni nič narobe, a bomo zagotovo mirneje spali, če naložena sredstva prenesemo k sebi. Ker so strojne rešitve redke in drage, si omislimo programsko denarnico, ki kripto novce hrani kar na iphonu.
Počasi se bližamo času, ko bomo spet normalno zaživeli. Omogočene bodo vse Slovencem priljubljene aktivnosti, med drugim skupinska rekreacija in odprtje gostiln. Da ne bi v preveliki vnemi pregoreli, bo treba novo svobodo piti po požirkih. Za doziranje športa je na tržnici Google Play na voljo veliko aplikacij, nekaj manj pa je takih, ki sledijo vnosu alkohola.
WeekCalendar Pregledna, a izredno zmogljiva aplikacija za vodenje koledarjev podpira tako Google Calendar kot Exchange, iCloud in druge.
CoreSpecs Preprost sistemski pripomoček CoreSpecs prikaže gole podatke iz tipal, ki so vgrajena v gostiteljev pametni telefon.
Internet stvari (IoT) je eden izmed odgovorov na to, kako ostati povezani, informirani, zdravi ...
Trendi s področja interneta stvari kažejo, da se bodo ponudniki letos osredotočili na temeljne potrebe strank, kot so prizadevanja za varnost in zdravje ter spremljanje naprav pa tudi uporabniško izkušnjo.
Ne glede na to, ali so podjetja pripravljena nanjo, je Industrija 5.0 tu. Medtem ko se številna proizvodna podjetja še vedno ubadajo s tem, kako uvesti nove tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti v svoje poslovanje, je naslednja faza industrializacije že pred vrati.
Za človeštvom je leto korenitih sprememb, ki se bodo nadaljevale tudi letos. Podjetja in posamezniki smo morali najti načine, kako zanesljivo in varno delati od doma. Tam, kjer je to seveda mogoče. Še največ izzivov, povezanih z zagotavljanjem zdravstvene varnosti, so imela industrijska okolja oziroma proizvodna podjetja. Le redko kje tovarne delujejo brez ljudi. Medtem ko je dajanje ukazov stroju še/že izvedljivo na daljavo, so zalaganje stroja z materialom, njegovo prilagajanje in vzdrževanje (vsaj za zdaj še) tesno povezani s prisotnostjo človeka. Tovarne brez ljudi so torej predvsem teoretični koncept.
Apple je lani prekinil petnajstletno sodelovanje z Intelom in z lastnim procesorjem za prenosnike MacBook osupnil svet. Čez noč so v Cupertinu naredili gromozanski korak naprej in tekmece pustili daleč zadaj. Prenosniki s čipom M1 so dejansko varčnejši in hitrejši od vsega (primerljivega), kar smo poznali do zdaj.
V zadnjih petih letih smo se dokončno zavedeli, da internet, kot ga vidimo, ni enak internetu, kot ga vidijo ostali. Informacijski mehurčki oziroma odmevne komore se pojavljajo zlasti na družbenih omrežjih in so nevarne, ker zamegljujejo pestrost resničnosti. Še nevarnejše pa postanejo, kadar nas algoritmi odpeljejo na stranpoti neresnic, zavajanj in laži.
Letos mineva trideset let, kar je priklop na internet leta 1991 svetovno gledano postal dostopen širši javnosti, doma pa se je kot prvi v državi nanj priključil tudi inštitut Jožef Štefan. Velja se torej ozreti prek rame in pogledati, kaj smo od svetovnega spleta pričakovali, kako smo do njega prišli, kje smo in kam gremo. Kajti, kot pri vsaki revoluciji, svet po je prihodu interneta na domače zaslone videti bistveno drugače kot poprej.
Spet je tisti čas, ko se o bitcoinu in kriptovalutah govori na vsakem koraku, in če bi bili časi normalni, bi se tudi pri frizerju. Sredi decembra je bitcoin dosegel rekordno vrednost, potem pa jo je v mesecu dni še podvojil. Od zadnjega vlakca smrti so minila tri leta, v tem času pa se je na področju kriptovalut precej spremenilo. Človeška psihologija pač ne.
Bitcoin je skupaj z drugimi kriptovalutami spet v središču pozornosti. Zdi se, da so mu negotovi časi dali dodatnega zagona in vsi bi radi bili na vlaku, ki pelje do dodatnega zaslužka oziroma oplemenitenja vloženih prihrankov. Čeprav ga v zadnjem času precej primerjajo z zlatom, je zaradi njegove nepredvidljivosti pri vlaganju treba biti previden. Analitično previden.
Ko kupimo telefon, naj bo to Android ali iPhone, je velika verjetnost, da bo na njem prednaložena »domača« aplikacija za poslušanje podkastov. Obe sta v redu, a še zdaleč nista edini možnosti.
Tipalo svetlobnega zaznavanja in merjenja globine Lidar, s katerim so opremljeni zadnji telefoni iPhone 12 ter tablice iPad Pro 2020, je že na samem začetku zaposlilo domišljijo razvijalcev mobilnih aplikacij in izdelki izpod njihovih prstov dajo slutiti, da nas čaka zanimiva prihodnost.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih