Omejitve na videz neomejenih podatkovnih centrov
Podatkovni centri so temelj digitalnega sveta. Brez njih bi bili računalništvo v oblaku, internet stvari in raba umetne inteligence težko uresničljivi. Količine novoustvarjenih podatkov še naprej eksponentno rastejo, zato narašča tudi potreba po inovacijah v tehnologiji podatkovnih centrov.
Včasih so podjetja imela informacijske oziroma podatkovne otočke. Nekatera jih imajo še danes. Tista bolj napredna so postavila podatkovne bazene. A s stalnim pritokom novih podatkov, ki jih velja obdelati, so bazeni postali podatkovna jezera. Toda pritok podatkov v poslovnih okoljih se ni ustavil, nasprotno, še okrepil se je. Danes smo priče podatkovnim oceanom, ki so jim lahko kos le podatkovni centri. Preverili smo, kateri trendi krojijo njihov razvoj in usodo.
Vse več kolokacij
V zadnjih petih letih smo priče dinamični rasti števila podatkovnih centrov. Ker njihova gradnja le težko dohaja povpraševanje, obstoječi ponudniki lakoto podjetij po prostoru v podatkovnih centrih rešujejo s t. i. kolokacijo. Globalni velikani iz sveta podatkovnih centrov, kot so Microsoft Azure, Google Cloud Platform, Facebook in drugi, vse hitreje oddajajo svoje presežne zmogljivosti podjetjem. Čeprav je večina rasti skoncentrirana na razvite države, pravi pritisk šele pride, ko bodo želeli tudi tisti, ki danes zaostajajo, zmanjšati digitalni razkorak.
Digitalna infrastruktura namreč že spreminja države po vsem svetu, saj potrošniki uporabljajo vedno več podatkov. Industrija in posamezna podjetja nadaljujejo prehod na poslovanje v oblaku, tisti z mednarodnimi ali globalnimi ambicijami pa se pri tem močno zanašajo na kolokacije, saj lahko prav ob pomoči podatkovnih centrov v teh okoljih, državah in regijah hitreje na noge postavijo svoje poslovanje in nudijo storitve.
Inovativne tehnologije hlajenja
Obdelava podatkov zahteva ogromno procesorske moči (osrednjih ali grafičnih procesorjev) in zato ustvari ogromno toplote, ki jo je treba kar najučinkoviteje odvesti. Tehnologija hlajenja je zato ključnega pomena za vse podatkovne centre. Hladilni sistemi in spremljajoča oprema morajo zagotavljati bolj ali manj stalno temperaturo IT-opreme 24 ur na dan ne glede na klimatske pogoje v okolici. Pregrevanje strojne opreme namreč vodi v odpoved njenega delovanja. Številni podatkovni centri za vzdrževanje nastavljene temperature uporabljajo tradicionalne metode oziroma klimatske naprave, a je vse bolj očitno, da bo za povečanje gostote strojne opreme in zato večje zahteve po odvajanju ustvarjene toplote treba poseči po drugačnih rešitvah. Te se ne bodo več zanašale predvsem na ventilatorje in ohlajen zrak.
Inovacij v tehnologiji hlajenja podatkovnih centrov ne manjka, ta krajina se nenehno spreminja. Ena izmed zanimivih novih rešitev predvideva uporabo morske vode ali deževnice (kar je pač na posamezni lokaciji na voljo) za zmanjšanje porabe energije. Algoritmi umetne inteligence nenehno skrbijo za analizo porabe energije ter za sprotne prilagoditve nastavitev temperature glede na obremenitve. Nekateri proizvajalci so že pripravili strežnike, ki so potopljeni v neprevodno tekočino, ter tako poskrbeli za učinkovitejše odvajanje toplote.
Gartner ocenjuje, da se stalni stroški električne energije podatkovnih centrov vsako leto v povprečju povečajo za okoli 10 odstotkov. Večino k temu prispevajo naraščajoči stroški električne energije za hlajenje pa tudi vse gostejša strojna oprema. Groba ocena – takšna, čez palec – pravi, da vsak vat, porabljen za obdelavo podatkov, potrebuje še dodaten vat energije za odvajanje toplote.
Kadrovski primanjkljaj
Organizacija Uptime Institute že deset let izvaja raziskave na področju podatkovnih centrov. Čeprav se številni kazalniki izboljšujejo, v oči bode eden, ki se slabša. Gre za kadre. Na področju »resne« IT-infrastrukture imajo namreč upravitelji podatkovnih centrov velike težave najti ustrezne kadre za razpisana delovna mesta. Strokovnjakov močno primanjkuje. Med zaposlenimi je le šest odstotkov žensk, neravnovesje med spoloma med delovno silo je tu največje v celotni IT-panogi.
Kadrovske težave se še kopičijo, saj podatkovni centri zahtevajo visoko specializacijo. Vsa področja postajajo znanost v malem. Včasih se področju hrambe podatkov – kljub dejstvu, da gre za podatkovne centre – ni namenjalo niti približno take pozornosti kot danes. Pospešena rast nestrukturiranih podatkov pomeni, da podjetja potrebujejo strokovnjake za shranjevanje podatkov, ki se lahko hitro prilagodijo spreminjajočim se potrebam poslovanja. Pomembno je tudi, da se ti posamezniki dobro zavedajo varnostnih ukrepov in poskrbijo za infrastrukturo, ki bo karseda varno hranila in obdelovala podatke.
Poslovne aplikacije so danes bistveno bolj kompleksne kot včasih. E-trgovine ali bančne aplikacije imajo lahko več deset nivojev dostopa do podatkov, njihovo upravljanje pa zahteva znanje. Prav zato številni podatkovni centri vzgajajo lasten kader, saj ga na trgu preprosto ne morejo dobiti, kar je dodaten izziv. Mnogi lastniki podatkovnih centrov so že ugotovili, da je sklepanje partnerstev z industrijskimi skupinami, univerzami ter organizacijami za usposabljanje v zasebnem in javnem sektorju še en nujen korak.
Če naj podatkovni centri res veljajo za z vidika uporabnika neomejena okolja, bodo morali premagati opisane izzive. Brez njih si namreč digitalno poslovanje težko zamislimo.
