Objavljeno: 25.5.2021 | Avtor: Vinko Seliškar | Monitor Junij 2021

Zakaj bi zavlačevali z digitalizacijo zdravstva?

Digitalne zdravstvene storitve in telemedicina niso novost. Pravzaprav tehnologija zdravstvenim organizacijam in zdravnikom že dolgo ponuja možnosti za temeljito preobrazbo zdravstva.

Delati po starem je v zdravstvu bržkone še za odtenek bolj zakoreninjena prepreka kot v poslovnih okoljih, kjer je digitalizacija že začela »orati«. Informatiki, ki imajo opravka s panogo zdravstva, pogosto potožijo, kako se jim zdi, da bijejo bitko z mlini na veter. Pogosto namreč naletijo na ovire (pogosteje so te človeške kot tehnološke narave), ki omejujejo inovacije in potencial novih tehnologij za preobrazbo zdravstva.

Lani se je človeštvu zgodil koronavirus. Doživeli smo zaprtje občin, šol, podjetij, trgovin in, da, tudi v zdravstveno ustanovo nismo mogli več prosto vstopiti. Ukrepi omejevanja socialnih stikov so prisotni še danes. Začetni kaos pri obvladovanju pandemije je zamenjala prilagojena organizacija dela. Nenujne stvari so bile odložene, kolikor je pač mogoče bolezni in poškodbe ali preglede odložiti. Nove razmere so – podobno kot od podjetij in podjetnikov – tudi od ponudnikov zdravstvenih storitev zahtevale prilagoditve. Seveda ni šlo s tako hitrostjo in zavzetostjo kot v kapitalistično naravnanem svetu, kjer so se rešitve pojavile praktično čez noč. A tudi zdravstveno osebje je tokrat precej bolj resno pomislilo na rešitve, za katere je nekoč že slišalo – za telemedicino in digitalno zdravstvo. Pa je strašni grdi virus dovolj, da se bo zdravstvo v prihodnje spremenilo, preobrazilo, tehnološko nadgradilo? Za različnimi razkuževalnimi roboti in »naredi sam« ventilatorji za predihavanje, ki so bili ukrep v sili, bi veljalo pogledati v smeri novih digitalno podprtih storitev in rabe novih tehnologij pri oskrbi pacientov.

Uresničevanje telemedicine?

Pred pandemijo so telemedicino v marsikateri državi omejevali lokalni zakoni in predpisi, vključno z zahtevami pri zasebnosti osebnih podatkov in njihovega potovanja po medmrežju. Tudi zdravniki niso bili ravno navdušeni, da bi diagnoze pacientov postavljali prek računalniškega zaslona. Dokler to ni postalo skoraj edina možnost. Telemedicina je postala realnost med pandemijo covida 19, saj je pacientom omogočila dostop do informiranih zdravniških mnenj, ne da bi morali obiskati zdravstveno ustanovo in pri tem (dodatno) ogrožati svoje zdravje ali zdravje drugih ljudi.

Laično bi lahko celo menili, da je k popularizaciji telemedicine še največ prispevalo zavarovalništvo, saj so bile tudi v Sloveniji zavarovalnice med prvimi, ki so prepoznale privlačnost telemedicine pri trženju zdravstvenih zavarovanj, po katerih je v času pandemije povpraševanje pričakovano poraslo.

K popularizaciji telemedicine je v zadnjem času še največ prispevalo zavarovalništvo.

Medtem ko so bili izvajalci primarne zdravstvene oskrbe do zdaj najpogostejši uporabniki rešitev s področja telemedicine, mnogi zdravstveni delavci pričakujejo, da se bodo aplikacije za telezdravstvo v prihodnje povečale tudi na področju specialistične oskrbe. Izpostavljajo predvsem dve področji: skrb za kronične bolezni in duševno zdravje. S storitvami telezdravstva je mogoče bolnike s kroničnimi težavami spremljati na daljavo, medtem ko se tisti, ki se borijo z anksioznostjo ali depresijo, lahko hitro povežejo s psihologi in psihiatri.

Upamo lahko, da je pandemija covida 19 tisti kamenček, ki bo sprožil plaz na področju telemedicine. Ta bi, če bi se izvajala s pravo tehnologijo in rešitvami, lahko razširila zdravstveno varstvo na veliko večji del prebivalstva, vključno s tistimi, ki sicer nimajo možnosti hitrega dostopa do zdravstvenih storitev (npr. v odročnih in tudi ruralnih okoljih).

Elektronski zdravstveni karton in množični podatki

Že res, da se rast digitalnega zdravstva ni začela s koronavirusom, je pa ta poskrbel za pospešek in pozitivno vplival na razvoj digitalnih zdravstvenih sistemov ter zbiranje zdravstvenih podatkov. Ne le zdravstveni delavci, tudi ljudje, ki so bili prisiljeni ostati doma in držati razdaljo do soljudi, so se začeli zavedati, kako pomembno je, da skrbijo za svoje zdravje in imajo dostop do svojih zdravstvenih kartotek. Zdravstvene evidence, po domače kartoni, vsebujejo namreč marsikateri podatek, ki bi ga bilo dobro vedeti, če želimo kakovostno poskrbeti za svoje zdravje. In ker do zdravstvenega kartona v zdravstvenem domu ne moremo kar poljubno dostopati, bi ga veljalo čim prej spraviti v digitalno obliko in poskrbeti za pooblaščen dostop do njegove vsebine.

Čeprav že obstajajo različni digitalni portali za paciente, so informacije, ki jih vsebujejo, običajno zaprtega tipa. Tudi v tehnološko bolj razvitih državah in zdravstvenih sistemih, kot je slovenski, ima pacient na voljo ločene portale za svoje izvajalce primarne zdravstvene oskrbe, npr. okulista, zobozdravnika, zdravstvenega tehnika in zavarovalnico. Težava pa je tipična za IT. Ti sistemi si zgolj izjemoma (beri: skoraj nikoli) izmenjujejo podatke, saj ne komunicirajo med seboj. Da bi lahko pacienti upravljali svojo zdravstveno oskrbo in ponudniki zdravstvenih storitev imeli dostop do pomembnih zdravstvenih podatkov posameznika, bi bilo treba najprej poskrbeti za združljivost in povezljivost teh otočkov.

Stvar je rešljiva ne le v teoriji, temveč tudi v praksi. Lep zgled je Švedska. Švedski državljani za dostop do svoje zdravstvene dokumentacije prejmejo osebno identifikacijsko številko (PIN). Z njo lahko na enem mestu dostopajo do svojih zdravstvenih kartotek, vključno z zdravili na recept in s komunikacijo z zdravnikom ali drugim izvajalcem zdravstvene oskrbe. Še več, dostop do teh podatkov, seveda v anonimizirani obliki, imajo tudi raziskovalci in znanstveniki, kar jim omogoča uporabo podatkov za namene pomembnih zdravstvenih študij.

Čeprav se zdi, da je v Sloveniji nacionalni sistem elektronskih zdravstvenih evidenc lahko oddaljen še leta ali desetletja, se bo digitalizacija zdravstva vendarle nadaljevala. Držimo pesti, da bodo odgovorni in izvajalci našli prave načine, kako poskrbeti za medsebojno združljivost različnih sistemov in varno izmenjavo podatkov. Ne nazadnje bo prav vsak izmed nas kdaj v življenju potreboval zdravstveno oskrbo – zakaj torej ne bi dobil kar najboljše mogoče, in to čim prej?

Konzumerizacija zdravstva

Očitno je, da bomo morali tudi ljudje zdravje in zdravstvo, vsaj delno, vzeti v svoje roke. Mnogi to že počn(em)o. Uporabljamo nosljive naprave, ki spremljajo naše vitalne znake, npr. srčni utrip, stres, spanec, gibanje, nas opozarjajo na jemanje zdravil, pitje tekočine itd. Zdravstvo po tej plati hitro postaja potrošniško usmerjen posel. Kar je še dokaz več, kako močno zaostaja javno zdravstvo.

Tako kot mnogi drugi zdravstveni trendi je tudi pandemija delno odgovorna za rast potrošniških zdravstvenih tehnologij. Aplikacije, nosljive naprave in rešitve za samonadzor, s katerimi ljudje skrbimo za svoje zdravje, so vse bolj priljubljene. Trenutne tehnologije nam omogočajo, da spremljamo in upravljamo telesno vadbo, spremljamo ravni sladkorja in kisika v krvi doma ter še marsikaj drugega, kar je bilo prej v domeni zdravstvenih ustanov.

Zdravstvo hitro postaja potrošniško usmerjen posel.

Strokovnjaki pozdravljajo povečano skrb posameznikov za lastno zdravje in si želijo, da bi vsi skupaj naredili še korak naprej. V letih in desetletjih, ki prihajajo, se bo telemedicina vse bolj uveljavljala v praksi. Tudi zdravniki bodo potrebovali druge načine za zbiranje vitalnih informacij o pacientih (na daljavo). Pametne nosljive naprave z internetnim dostopom in z njimi povezana tehnologija nam bodo v pomoč pri oddaljenem nadzoru pacientov in dostopu do podatkov v realnem času. S tem bi tudi telemedicina prignala učinkovitost pregleda pacientov, postavljanja diagnoz in spremljanja zdravljenja na povsem novo raven.

Umetna inteligenca in digitalno zdravje

Nekateri pacienti so se že srečali z umetno inteligenco v zdravstvenem okolju, večina nas pa se šele bo. Najverjetneje bo naš prvi stik z njo prek spletne klepetalnice s področja zdravstvenih storitev, saj obstajajo načrti, da bi algoritem v navezi z goro podatkov lahko celo skrbel za usmerjeno terapijo na daljavo. Prav potencialni vpliv umetne inteligence na digitalno preobrazbo zdravstva navdušuje večino strokovnjakov. Aplikacije v natančni medicini, genomiki, odkrivanju zdravil in analizi medicinskih posnetkov dokazujejo, da umetna pamet že na marsikaterem področju premaguje človeka. In to je lahko le dobro, zato bi jo veljalo spodbujati.

Prihodnje rabe umetne inteligence vse bolj poudarjajo natančne zdravstvene diagnoze in zdravljenje. Natančnost prepoznavanja vzorcev bi lahko uporabili tudi za zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka, kar bi zdravnikom omogočilo razviti boljše načrte zdravljenja, takšne, ki bodo prilagojeni pacientovi genetiki in življenjskemu slogu.

Kako vsestransko uporabna je lahko tehnologija umetne inteligence, so dokazali raziskovalci, ki so razvili program, da je ta ob pomoči algoritmov umetne inteligence lahko prepoznal in diagnosticiral koronavirus po zvoku pacientovega izkašljevanja.

Zdravstvo se sodobne tehnologije ne bi smelo bati, temveč jo s pridom vpreči v svoje delo in si ga ne le olajšati, temveč ga nadgraditi. V dobro vseh nas. Zgledov, kako tehnologija izboljšuje vse okoli nas, je veliko, sploh v poslu. Za pomenljive spremembe pa vendarle utegne poskrbeti šele menjava generacij. Današnji mladi zdravniki so že odraščali v pretežno digitalnem svetu, torej lahko vsekakor pričakujemo, da bodo zdravniki prihodnosti uporabljali sodobno tehnologijo v povezavi s svojo tradicionalno medicinsko izobrazbo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji