Trajnostni izzivi podatkovnih centrov
Trajnost je velik izziv vseh vrst industrije, ki porabljajo ogromne količine energije. Podatkovni centri niso izjema. Vseeno pa so lahko bolj trajnostno naravnani, ne nazadnje to zahtevajo stranke in regulatorji.
Doseganje ciljev trajnostnega razvoja na področju podatkovnih centrov ni mačji kašelj. Z njimi se sooča vsaka energetsko intenzivna panoga, tudi »IT-požeruhi«. A tako kot potrošniki od proizvodnih in vseh drugih podjetij želimo, da delujejo okolju in človeku bolj prijazno, se krepijo tudi zahteve po tem, da podatkovni centri zajezijo svojo energetsko lakoto oziroma najdejo načine, kako poskrbeti za vsaj približno zaprto energetsko zanko.
Raziskava podjetja Equinix ugotavlja, da že 45 odstotkov strank podatkovnih centrov pričakuje, da bodo ti v prihodnje postali prijaznejši do okolja. A za kaj takega bodo morali njihovi lastniki in upravitelji vpeljati energetsko učinkovitejše rešitve, s katerimi bodo zadovoljili stranke in regulatorje.
Z regulacijo ni šale. Prisotna je po vsem svetu in vse strožja. Organizacija Carbon Trust, ki se osredotoča na analizo emisij ogljika, je panogo IT celo pohvalila, saj bo, če bo nadaljevala v začrtani smeri, med prvimi dosegla cilje, postavljene za leto 2030, ko naj bi bila povprečna temperatura planeta 1,5 stopinje Celzija višja kot 2015. Industrija IT naj bi svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšala za kar 45 odstotkov, pri čemer bodo ta cilj dosegli tako podatkovni centri kot naprave uporabnikov. Po ocenah strokovnjakov pa naj bi bil težje uresničljiv na področju mobilnih omrežij (»le« 37-odstotno zmanjšanje porabe emisij do leta 2030).
Učinkoviti požeruhi
Čeprav podatkovni centri danes porabijo več električne energije kot mobilna in fiksna omrežja, so še vedno zelo učinkoviti in varčni, vsaj v primerjavi z napravami, s katerimi ima vsak dan opravka več milijard uporabnikov. Te so pravi energijski požeruhi – vsaj glede na njihov majhen izkoristek.
Kakšen pa bi bil idealen podatkovni center? Bržkone tak, ki bi zajemal od strojne opreme (beri: strežnikov) oddano toploto in jo uporabljal kot dodaten vir energije. Čeprav to danes morda (še) ni ekonomsko izvedljivo, je prav stremenje k uresničitvi takšne ideje prava pot do resnično pozitivnih sprememb. Narediti okolju čim prijaznejše in energetsko čim učinkovitejše podatkovne centre mora ostati glavni poudarek IT-industrije. Toda kako?
Elektrika, voda, veter
Začetek je relativno enostaven. Vsaj na papirju. Energetsko požrešne podatkovne centre velja »hraniti« z elektriko, proizvedeno iz obnovljivih virov. Trajnostno naravnane prakse že lahko opazimo po svetu – v bližini podatkovnih centrov se vse pogosteje nahajajo velika polja sončnih in/ali vetrnih elektrarn, odvisno pač od področja, kjer se podatkovni center nahaja. Kot alternativa vetru in soncu se v zadnjem času pojavlja tudi biomasa. Energijo iz obnovljivih virov danes uporablja že vsak tretji podatkovni center, kar je pohvalno. Pričakovati je, da se bo ta delež še povečal, saj naj bi tudi proizvodnja energije iz obnovljivih virov v prihodnje rasla.
Morebiti niste vedeli, a številni običajni podatkovni centri dnevno porabijo na tisoče litrov vode za zagotavljanje hlajenja strežniških prostorov. Ne le poraba električne energije, tudi poraba vode postaja velik izziv (kazalniku PUE se torej pridružuje še kazalnik WUE). Podatkovni centri se zato zavzemajo za uporabo hladilnih rešitev z zračnim hlajenjem po sistemu zaprtega kroga, ki ne zahteva stalnega vira vode.
Ena od zanimivih idej, kako znatno zmanjšati porabo energije v podatkovnem centru, je ta, da ga postavimo na »prepih«. Izkoriščanje hladnejšega zunanjega zraka je namreč izredno privlačna ideja, saj je hladilni sistem eden dražjih delov vsakega podatkovnega centra – tako za postavitev kot delovanje.
Varčevanje je vse težje
Pred upravitelji podatkovnih centrov niso enostavni časi. Zamenjava starejših hladilnih rešitev z novejšimi je prinesla velike izboljšave, prav tako napredek na področju strežnikov. V zadnjih petih letih se je zato napredek pri zmanjševanju porabe energije in večanju energijske učinkovitosti podatkovnih centrov znatno upočasnil.
Naslednji koraki bodo vse težji. Moorov zakon bo kmalu nehal veljati. Zmogljivosti strojne opreme bodo sicer višje, a tudi na račun večje porabe energije (za napajanje in hlajenje). Skoraj vsi skrbniki podatkovnih centrov že uporabljajo napredno programsko opremo za upravljanje napajanja in hlajenja glede na trenutne obremenitve. Virtualni stroji in delovna bremena se tako selijo med strežniki v podatkovnem centru z namenom doseganja kar najvišje učinkovitosti. Rezerv na tem področju ni več veliko.
Ogljično nevtralnih podatkovnih centrov zato verjetno še dolgo ne bo, bodo pa gigantski podatkovni centri tudi v prihodnje ostali energijsko najbolj učinkovit del IT-industrije, vsaj glede na vloženo energijo in dobljen rezultat. Selitev poslovanja podjetij v računalniške oblake bo tako vendarle zmanjšala ogljični odtis celotne panoge.
