Objavljeno: 25.5.2021 | Avtor: Miran Varga | Monitor Junij 2021

Sodobne oskrbne verige so razstava avtomatizacije

Virusna pandemija je izpostavila številne razpoke v globalni logistiki. Te so bile kar malce nepričakovano hitro zakrpane.

Logisti in njihove stranke ne želijo, da je katerikoli vidik poslovanja prepuščen naključjem. Že vremenske in prometne razmere, na katere nimajo vpliva, so jim včasih trn v peti. Globalno poslovanje je pač ustvarilo potrebo po izboljšanju upravljanja digitalnih oskrbnih verig, skupaj z njihovimi postopki in delovanjem. Podjetja iščejo načine, kako oskrbne verige narediti čim bolj učinkovite, zanesljive in hkrati prilagodljive ter stroškovno učinkovite. Večina jih vse našteto rešuje z vlaganji v tehnologijo – predvsem avtomatizacijo vsega, kar se avtomatizirati da – od skladiščnega poslovanja do prevozov. Na sceno stopajo roboti(ka), umetna inteligenca in številne druge napredne rešitve. Predstavljamo več ključnih tehnoloških trendov na področju logistike in oskrbnih verig, na katere je treba biti pozoren v letu 2021.

Umetna inteligenca in strojno učenje

Algoritmi umetne inteligence in strojnega učenja v oskrbnih verigah obdelujejo vedno več podatkov, kar logistom in drugim ponudnikom storitev omogoča nadgrajeno sposobnost sprejemanja boljših odločitev. Toda združevanje, filtriranje in pridobivanje dragocenih vpogledov iz zbirk zgodovinskih in sprotnih podatkov niso lahka naloga. Algoritmi umetne inteligence in strojnega učenja pomagajo odkriti vzorce ter vrzeli v oskrbni verigi podjetja in ustvariti zelo natančne napovedi. Statistika družbe PLS Logistics Services kaže, da so logistična podjetja, ki so v poslovanje dobavnih verig uvedla rešitve, podprte z umetno inteligenco, zabeležila tako nižje stroške (61 odstotkov) kot tudi večje prihodke (53 odstotkov).

Rešitve, podprte z umetno inteligenco, se ubadajo z inteligentnim prevozom, razvrščanjem in optimalnim premikanjem blaga, načrtovanjem poti in s predvidevanjem povpraševanja – a to je šele začetek. Dostavni roboti, povsem avtomatizirani skladiščni sistemi in »vsemogočna« programska oprema za optimizacijo skladiščnega poslovanja že prehajajo iz pilotnih projektov v prakso.

Pomemben naslednji korak obeta tudi t. i. razširjena inteligenca. Ta združuje človeško inteligenco z avtomatiziranimi procesi, ki jih upravlja umetna inteligenca. Na primer, pri načrtovanju logistike je lahko uporaba razširjene inteligence celo boljša od zgolj uporabe umetne inteligence, saj lahko kombinira vloge človeških načrtovalcev (izkušnje, odgovornost, čut za stranke, prilagodljivost, zdrav razum itd.) z zmogljivostmi umetne inteligence, ki »obvlada« ponavljajoča se in dolgočasna opravila. Gartnerjevi analitiki ocenjujejo, da je razširjena inteligenca na poti, da ustvari poslovno vrednost v višini 2,9 bilijona dolarjev in do konca letošnjega leta poveča produktivnost zaposlenih v logističnih podjetjih za 6,2 milijarde (človek-) ur. Razširjena inteligenca logističnim strokovnjakom omogoča, da svoje delo opravljajo hitreje, hkrati pa zmanjšajo količino napak in ustvarjajo znatne prihranke.

Avtonomna vozila

Samovozeči tovornjaki so že dolgo časa na obzorju. Industrija resno računa nanje. Kljub velikanskim podjetjem, ki vlagajo milijarde (vstavi poljubno svetovno valuto) v razvoj avtonomnih vozil, ta čakajo še leta razvoja in testiranj, predvsem pa lobiranja pri politikih in piscih zakonodaj, da bodo vendarle smeli takšni tovornjaki v promet. A izzivi s pomanjkanjem voznikov in pomisleki v smeri trajnostnega razvoja transporta blaga že imajo jasnega zmagovalca: avtonomna tovorna vozila. Mimogrede, tudi dostava blaga z brezpilotnimi letalniki ni več takšna znanstvena fantastika, kot se je zdelo še pred nekaj leti.

Robotska avtomatizacija in robotizacija skladišč

Pametni sistemi in robotska avtomatizacija lahko bistveno zmanjšajo količino ročnega dela v skladišču, ublažijo tveganja človeških napak, znižajo stroške dela, povečajo funkcionalnost skladišča in izboljšajo postopke prevoza ter dostave izdelkov. Sodelujoči roboti in podobne naprave dobivajo vedno večjo vlogo v avtomatizaciji skladišč. Glede na letno industrijsko poročilo družbe Deloitte že 32 odstotkov velikih sistemov za oskrbne verige aktivno uporablja robotsko tehnologijo za avtomatizacijo skladišč.

Mobilni skladiščni roboti so zadnji krik mode. Niso le popolnoma avtonomni (tudi na polnilnik se vrnejo sami), opremljeni s sistemom robotskega vida lahko razkladajo tovornjake, upravljajo palete in škatle, skratka, če izvzamemo zelo visoke regale lahko opravijo velik del nalog skladiščnega osebja. Pri čemer so podjetja navdušena nad tem, da jih lahko tudi najamejo – pogosto za ceno, ki je primerljiva s stroški skladiščnega delavca, le da robot neumorno dela lahko tudi dve izmeni (ali več, nekaj časa pač porabi za polnjenje) in vse dni v letu.

Internet stvari

Internet stvari (IoT) je že pred leti prešel iz faze koncepta v prakso. Najprej se je začel uveljavljati prav v skladiščnem poslovanju, kjer je vsekakor prisotna potreba po karseda natančnih in sprotnih podatkih. Gartnerjeva raziskava oskrbnih verig za preteklo leto poroča, da je že 59 odstotkov anketiranih podjetij delno ali v celoti uporabljalo internet stvari v celotni dobavni verigi podjetja. Zbiranje več podatkov prek povezanih naprav omogoča podjetjem, da odkrijejo nove trende ter sprejmejo boljše poslovne odločitve.

Sodelujoči roboti in podobne naprave dobivajo vedno večjo vlogo v avtomatizaciji skladišč.

Senzorske tehnologije in internet stvari podjetjem omogočajo zelo dober vpogled v delovanje oskrbne verige. Z internetom povezane naprave in senzorji na paketih skladiščem omogočajo sledenje zalog, vozil in opreme prek storitev v oblaku. Upravljanje zabojnikov, ki ga poganja IoT, postane lažje s spremljanjem v realnem času, zmanjša se poraba energije, proaktivno delovanje in izvajanje preventivnega vzdrževanja pa logistom prihranita marsikateri nepotreben strošek.

Digitalni dvojčki

Digitalni dvojčki so verjetno ena najbolj vznemirljivih logističnih tehnologij. Mnogi logistični strokovnjaki še kako dobro vedo, da praksa ni skoraj nikoli popolnoma enaka računalniškim modelom. Trenutno načrtovanje skladiščnega poslovanja le redko upošteva, kako se obrabljajo orodja in sistemi ter skladiščne konstrukcije ali kako se spreminjajo potrebe naročnikov. Vse našteto lahko upošteva tehnologija digitalnih dvojčkov, s katero lahko fizični in digitalni svet združimo v enega ter zaposlenim omogočimo sodelovanje z digitalnim modelom fizičnega okolja.

Mnogi logistični strokovnjaki še kako dobro vedo, da praksa ni skoraj nikoli popolnoma enaka računalniškim modelom.

Potencialnih primerov rabe digitalnih dvojčkov v logistiki je ogromno. Na področju pošiljk lahko digitalne dvojčke uporabljamo za zbiranje podatkov o izdelkih in embalaži ter jih uporabimo za prepoznavanje morebitnih slabosti in ponavljajočih se trendov za izboljšanje prihodnjega poslovanja. Skladišča in objekti lahko omenjeno tehnologijo uporabljajo tudi za ustvarjanje natančnih 3D-modelov svojih središč in eksperimentiranje s spremembami postavitve ali uvedbo nove opreme, da bi videli njen učinek brez tveganja za trenutno poslovanje. Poleg tega so logistična vozlišča sposobna ustvariti digitalne dvojčke in jih uporabiti za preizkušanje različnih scenarijev organizacije dela in povečanje učinkovitosti. Dostavna/transporta omrežja bi tehnologijo digitalnih dvojčkov uporabljala za zagotavljanje informacij v realnem času, ki bodo izboljšale dobavne roke in dodatno pomagale avtonomnim vozilom na njihovih poteh.

Veriženje podatkovnih blokov

Veriženje podatkovnih blokov (angl. blockchain) je bržkone ena največjih krilatic zadnjega desetletja, ki pa jo malokdo razume v praksi. Izjema niso niti logisti. Toda slovensko zagonsko podjetje CargoX se je posvetilo uvajanju verige blokov v logistično industrijo z uporabo javnega omrežja Ethereum za varno preverjanje transakcij z dokumenti. To bi lahko različnim prevoznikom ali pošiljateljem olajšalo izmenjavo občutljivih podatkov.

A da bodo logistična podjetja zares (p)osvojila tehnologijo veriženja blokov, morajo najprej digitalizirati svoje poslovanje, standardizirati in očistiti podatke. Po tem, ko se uveljavijo standardi v celotni panogi, se bodo oblikovali ekosistemi partnerjev v dobavni verigi, ki bodo s pridom izkoriščali tehnologijo porazdeljene knjige transakcij.

Podatkovni standardi in napredna analitika

V preteklosti so bili podatki logistov skrbno hranjeni in dobesedno ujeti v silose. Ti se zdaj odpirajo navzven, delijo in tako ustvarjajo nove spremljajoče storitve (npr. sledenje pošiljkam). Logisti pa so kaj hitro ugotovili, da se v podatkih, ki jih premorejo, skriva kup uporabnih informacij – od tega, kako najti bolj optimalne poti za premike v skladiščih, do optimalnejšega vrstnega reda in urnika dostave blaga strankam. Napredna analitika jim tako pomaga poiskati številne prihranke, odpraviti ozka grla ter razumeti in odpraviti morebitne anomalije.

Kibernetska varnost

Kibernetska varnost oskrbnih verig že dlje časa skrbi vso industrijo. Logistika je glavni cilj kibernetskih napadov zaradi medsebojno povezane narave oskrbovalnih verig, saj imajo lahko ti napadi uničujoče posledice za vse udeležence. Med pandemijo so številna podjetja poslovanje selila v oblak in okrepila digitalizacijo, tudi logisti. Zdi se, da sta hramba in obdelava podatkov v računalniškem oblaku specializiranega ponudnika z vidika informacijske in kibernetske varnosti vendarle boljša (varnostna) praksa kot hramba vseh podatkov in poslovnih skrivnosti na lokaciji podjetja, sploh zato, ker logistična podjetja v svojih oddelkih IT ne premorejo toliko varnostnih strokovnjakov kot podatkovni centri.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji