Borlandov visoki C
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
Za nekatere tehnologije se zdi, da sicer so na voljo, a nekje v ozadju čakajo, da jih nekdo "odkrije". Trgovine z digitalno glasbo in mali žepni predvajalniki na primer so bili na voljo že precej časa, a v zavest širše javnosti so prišli šele, ko je Apple naredil prvi iPod in odprl internetno trgovino iTunes. Podobno se utegne zgoditi tudi s takojšnjim sporočanjem in internetno telefonijo, ki ju je nedavno "odkril" Google. A pojdimo lepo po vrsti.
XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.
Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.
Naslednja stopnja v pripravi napada, ki je pogosto že skoraj napad sam, je popisovanje (enumeration). Za popisovanje je značilno, da že gre za dejaven stik z napadenim sistemom, zato napadeni sistem te aktivnosti praviloma zabeleži, vprašanje je le, ali kdo to preverja in sprejema ustrezne protiukrepe.
Po presenetljivem prehodu družbe Apple iz okolja PowerPC na Intelovo arhitekturo v javnost prihajajo nove podrobnosti o nadaljnjih načrtih okoli izdelkov tega izdelovalca. Sedaj je že jasno, da bo Apple omogočil uporabo operacijskega sistema Windows v svojih računalnikih, v obratno smer pa ne bo šlo - MacOS bo deloval le v računalnikih, ki jih bo izdelal Apple. Ta korak nakazuje, da ima Apple resne ambicije, da bistveno poveča volumen prodaje svoje strojne opreme, ne glede na programsko opremo. Zanimivo pa je, da najava prehoda na Intelovo podlago ni ogrozila prodaje sedanjih sistemov - Macintoshi se prodajajo kot vroče žemljice.
V ZDA ustanavljajo novo združenje, ki bo ščitilo interese hekerjev. Med ustanovitelji so tako amaterski hekerji kot tudi profesionalci, ki se ukvarjajo z iskanjem razpok v varnosti programskih izdelkov. Poglavitni razlog za ustanovitev združenja, ki po nekaterih ciljih spominja že skoraj na sindikat, je ščitenje interesov raziskovalcev pred izdelovalci programske opreme, ki v združenju pravzaprav sploh niso zaželeni. Računalniška industrija v ZDA je namreč začela po dolgem in počez uporabljati zakone iz svežnja DMCA (Digital Millenium Copyright Act), po katerih med drugim preganjajo vdiranje v programske izdelke in javno objavljanje ranljivosti. Pred časom so zaradi tega nekega sistemskega upravitelja celo obsodili na 16 mesecev zapora in to zatem spremenili v oprostilno sodbo, a šele po prestani kazni. Jezni hekerji zdaj hočejo pravico do svobode vdiranja.
Sklepni del trilogije Gospodar prstanov pravkar polni domače kinodvorane, mi pa bomo na tokratnem spletnem sprehodu obiskali spletišča, tako ali drugače posvečena legendarnemu Tolkienovemu delu ter nekaterim drugim najbolj priljubljenim sodobnim pravljicam.
Prejšnji mesec smo na teh straneh spletno nakupovali, pri tem pa nam seveda ni uspelo obiskati prav vseh domačih spletnih trgovin. Na svojo e-knjigarno so nas na primer spomnili pri Tehniški založbi Slovenije, kjer lahko med drugim kupite tudi vseh pet delov Štoparskega vodnika po Galaksiji in zadnjo Adamsovo knjigo, Losos dvoma, ki so jo na podlagi nedokončanih kratkih besedil izdali po piščevi smrti.
O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.
Linus Torvalds je doslej v sporu med družbama SCO Group in IBM bolj ali manj molčal in se držal ob strani, zdaj pa je z javnim pričanjem opozoril sprti podjetji, da so nekatere njune trditve brez pravne podlage. SCO Group, ki je bil doslej o konkretni vsebini kršitev zelo skrivnosten, je namreč v zadnjem krogu opozorilnih pisem velikim uporabnikom Linuxa prvič predstavil seznam 65 modulov in programov v Linuxu, ki so sporni in za katere podjetje trdi, da so jih avtorji preprosto prepisali iz Unixa.
Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.
Na obzorju je nova zanimiva distribucija Linuxa. Bruce Perens, guru na področju odprte kode, je nedavno napovedal nov projekt in poskus standardizacije okolja Linux, s katerim naj bi razrešili kar nekaj težav in operacijski sistem še bolj približali podjetjem, zlati na namizju. Med drugim naj bi s tem tudi odpravili stroške za komercialne distribucije, kot sta Red Hat in SuSe. Projekt UserLinux temelji na dosedanjih izkušnjah projektov Linux Standard Base in UnitedLinux, vendar ponuja zanimivo drugačen pristop. Namesto raznolikosti možnosti, značilne za Linux, skuša standardizacijo doseči z izborom natanko ene rešitve za vsako področje rabe posebej. Za grafični vmesnik so tako izbrali Gnome, kar je med avtorji in zagovorniki sistema KDE povzročilo proteste. Podobno se lahko zgodi tudi na drugih področjih sistemskih gradnikov, to pa je na neki način v nasprotju z načeli, na katerih temelji Linux in odprta koda sploh.
Pisanje zahtevnejših namenskih programov praviloma zahteva razumevanje principov delovanja operacijskega sistema. Linux obsega orodja in notranje mehanizme, ki omogočajo dostop do pomembnih sistemskih virov in funkcij. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj ključnih besed operacijskega sistema Linux in podali zglede v programskem jeziku C.
Prejšnji mesec smo izvedljivo datoteko s prvotnih 11480 bajtov ob neokrnjeni funkcionalnosti skrčili na vsega 352 bajtov. Tokrat bomo zadevo prignali do skrajnih meja in napisali nič manj kot najkrajši izvedljiv program, kar se jih sploh da napisati za sistem GNU/Linux z zapisom ELF.
Podjetja spoznavajo pomen spletne skupnosti, ki jim lahko pomaga pri razvoju programske opreme. Nekatera svoj uspeh med drugim dolgujejo tudi odprti kodi in vzpodbujajo njen nadaljnji razvoj. Eno takšnih je Google, ki je skozi zanimiv program "Poletje kode" omogočilo denarno vzpodbudo za vse študente, ki so se odločili čez poletje izpolniti katero od ponujenih nalog. Dokaj zajetna nagrada 4500 dolarjev je bila na voljo za najrazličnejše projekte, ki so jih ponudile številne mentorske orgranizacije, od Apache Software Foundation do XWiki in seveda samega Googla.
Pregledovanje sistemov hekerji izvajajo običajno potem, ko so že podrobneje spoznali žrtev. Pogosto pa gre tudi za slepo pregledovanje, še posebej, kadar se pojavi nova ranljivost. Klasično pregledovanje poteka v treh stopnjah: najprej odkrivanje aktivnih sistemov, potem strežniških programov in končno vrste operacijskega sistema
Odločitev družbe Apple, da prestopi v Intelov tabor, je še vedno v ospredju razprav, večinoma pa so komentarji pozitivni. Eden najbolj zanimivih namigov, čeprav je povsem hipotetičen, prihaja od ustanovitelja družbe Dell. Michael Dell je v elektronskem sporočilu namreč zapisal, da bi Dell z zadovoljstvom ponudil svojim strankam računalnike z operacijskim sistemom družbe Apple, če bi se ta odločil za ta korak. Steve Jobs za zdaj sicer trdi, da bo MacOS ponujal le v računalnikih svoje družbe, toda nekateri menijo, da ima pripravljen tudi plan "B".
Če nas zanima hitro sestavljanje testnih primerov, povezovanje različnih sistemov ali spletnih storitev, razvoj pomožnih programčkov ali pripomočkov za enkratno rabo, zna biti nov skriptni jezik, ki temelji na javi, groovy, izvrstna izbira.
Le malokdo ne pozna podatkovne zbirke MySQL, najbolj priljubljene odprtokodne zbirke podatkov, ki v nemalo okoljih izpodriva komercialne tekmice in s tem uporabnikom znižuje stroške in hkrati ponuja okolje za razvoj preprostih aplikacij, ki temeljijo na zbirki podatkov. Temeljna funkcionalnost, ki jo ponujajo preproste zbirke podatkov, pa kaj kmalu ne zadošča več, in na vprašanje, kaj storiti, ni preprostega odgovora, ki ne bi vseboval ene od besedic MSSQL, DB2 ali Oracle. PostgreSQL je, presenetljivo, že več kot desetletje resna alternativa omenjenim, a je kljub temu, čeprav omembe vreden, precej neznan izdelek.
Novell je na svoji uporabniški in razvojni konferenci BrainShare napovedal niz novosti, ki jih namerava objaviti letos. Pripravlja nove različice operacijskih sistemov za osebne računalnike in strežnike, s katerimi si obeta močno povečati tržni delež, ne le med ponudniki Linuxa, temveč tudi v boju proti Microsoftovim Oknom. Novell Linux Desktop 10 bo tako imel vse potrebno, da bo postal še bolj mamljiv za širšo množico uporabnikov. Novell ob tem izdelku celo navaja, da bo Novell Linux Desktop po zmogljivosti in funkcionalnosti presegel okolje Windows.
Ker po precej hrupa še vedno ne kaže, da bo Sun popolnoma sprostil izvirno kodo jave, se je z lastno pobudo oglasila organizacija Apache Software Foundation (ASF). Vse več izdelkov ASF, ki je najbolj poznana po spletnem strežniku, temelji na javi (Ant, Tomcat, Geronimo...). S tem postajajo vse bolj odvisni od temeljne podlage in morda so ravno zaradi tega sprožili projekt Harmony, katerega cilj je izdelati neodvisno in prosto izvedbo jave, skladno s specifikacijo J2SE 5 (kodno ime Tiger).
Perl (Practical Extraction and Report Langauge) je programski jezik, ki je bil prvotno namenjen pregledovanju in obdelavi tekstovnih datotek ter ustvarjanju poročil iz pridobljenih podatkov, vendar danes ponuja veliko več. Prosto dostopni perlovski moduli nadgradijo obstoječo funkcionalnost z vnaprej pripravljenimi razredi, funkcijami in rutinami. Z vključevanjem teh v kodo lahko povsem preprosto pošljemo sporočilo elektronske pošte ali preslikamo datoteko v oddaljeni računalnik s prenosom FTP.
V tej številki predstavljamo nekaj varnostnih napotkov in orodij za zaščito pred hekerskimi vdori. Tako bomo na kratko predstavili značilnosti požarnih zidov, detektorjev vdorov in skenerjev ranljivosti. Pri tem si bomo podrobneje ogledali detektor vdorov Snort in iskalec ranljivosti Nessus.
V Sloveniji smo, vsaj če upoštevamo skromno kilometrino domače morske obale in samo tri omembe vredna jezera, pravzaprav v samem svetovnem jadralskem vrhu. Imamo svetovno znane načrtovalce jadrnic, več odličnih izdelovalcev jadrnic, izdelovalce vrhunskih jader, dve navtični reviji in veliko jadranju posvečenih spletnih strani.
Pri nas ne znamo delati samo dobrih jadrnic, ampak tudi odlična jadra. Na Primorskem, v vasi Materija, je sedež podjetja Intervela, kjer izdelujejo jadra z blagovno znamko Victory Sailmakers. Zasloveli so z jadri za znamenito jadrnico Gaia Legend, ki je pred desetimi leti zmagovala na vseh omembe vrednih jadranskih regatah, izdelujejo pa jadra za vse vrste jadrnic, od najmanjših za razred Optimist do največjih za tekmovalne jadrnice.
Podjetje Red Hat je spet "rdeče vroče". Tokrat ne zaradi novih izdelkov, pač pa zaradi dveh nepričakovanih dogodkov, katerih posledice bomo morda razumeli šele čez čas. Michael Dell, ustanovitelj, eden najpomembnejših lastnikov in do nedavnega direktor družbe Dell, je namreč v odprtokodno družbo presenetljivo vložil skoraj 100 milijonov dolarjev svojega (zasebnega) denarja, prek investicijske družbe MSD. Čeprav je tako MSD kot Dell zanikata, da bi bil v ozadju začetek zgodbe o prevzemu podjetja, se mnogi sprašujejo, kaj je resnični motiv, saj bi se našle tudi boljše naložbe. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da sta se konec marca na zasebni večerji pogovarjala Red Hat in Microsoft. Pobuda je menda prišla celo od Steva Ballmerja osebno. Vsebina pogovorov ni znana, Microsoft pa ne daje izjav. Nekako v istem času pa je Bill Gates javno izjavil, da ima Microsoft interes sodelovati z odprtokodnimi družbami in se glede tega razgledujejo. Ali je na obzorju nov prevzem?
Spletni dnevniki ali blogi, po domače, so že nekaj časa ena izmed najbolj priljubljenih oblik spletnega izražanja. O njih smo na teh straneh pred časom že pisali, tokrat pa smo obiskali nekaj domačih.
Slovenski blogerji radi ostajajo anonimni, zato ne moremo zanesljivo trditi, da je od v javnosti bolj znanih domorodcev Jonas edini, ki ima svoj blog. Sicer pa tudi njegov ni ravno zakladnica zanimivega branja, saj mu uspe napisati kvečjemu kakšno mnenje ali dva na mesec. Nedaleč stran je tudi Jonasova pokeraška stran (izmet.fekali.com), namenjena vsem, ki se nameravajo poglobiti v skrivnosti ene izmed različic pokra - Texas Hold'em, če vam to kaj pomeni.
V računalniški industriji že vrsto let potekata dve "vojni", v katerih se "bitke" kar vrstijo - tiste za prevlado na področju procesorjev in tiste pri grafičnih pospeševalnikih. Po tem, ko sta svoje orožje prav v zadnjem obdobju razkazala AMD in Intel (64-bitna podpora, dve jedri na procesor), se zopet ogreva ozračje okoli družb ATI in nVidia. Na videz je nekoliko v prednosti ATI, ki bo novo jedro z delovnim imenom R520 Fudo predstavil že junija. Govor je o pospeševalniku, v celoti zgrajenem z 90-nm tehnologijo in nekje med 300 in 350 milijoni tranzistorjev. Delovni takti naj bi se gibali med 750 in 900 MHz, ATI pa stavi predvsem na nov model senčenja Shader Model 3.0. V družbi nVidia so med tem precej bolj molčeči, čeprav se že ve, da bo tudi nova družina procesorjev Gxx temeljila na 90-nm arhitekturi, nVidia pa namerava nadaljevati uspešno zgodbo z vodilom SLI. Še več, informacije iz virov blizu podjetju celo trdijo, da nVidia razmišlja o konceptu več jeder na pospeševalnik, podobno kot AMD in Intel, kar bi na eni sami kartici zagotovilo to, za kar danes potrebujemo SLI.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih