Organizirani kriminal ima določena pravila – gangsterji pogosto prihajajo iz enakega okolja, so medsebojno močno, skoraj družinsko povezani in venomer držijo skupaj. Zanje ne veljajo običajna družbena pravila, njihova prisotnost pa zahteva strahospoštovanje. Na koncu koncev pa gre vedno tudi za osebe moškega spola. Tako se je tudi skupine približno dvajsetih moških, bivših visokih uslužbencev PayPala, prijel naziv PayPal Mafia.
Skoraj nemogoče je danes uporabljati internet, ne da bi ob tem uporabili vsaj kakšno Googlovo storitev ali aplikacijo. Tehnološki gigant ve, kaj iščemo, kod hodimo, kje živimo in kaj si želimo. Veliko informacij mu damo sami, še več pa jih zbere, ne da bi se tega sploh zavedali. Raziskava ameriške univerze Vanderbilt razkriva, da se telefon z Androidom več kot stokrat dnevno pogovarja z Googlovimi strežniki, četudi ga sploh ne uporabljamo.
V Sloveniji je kar nekaj različnih tekmovanj iz robotike, ki so namenjena otrokom in mladini različnih starosti, na primer ROBObum, RoboT in RoboLiga, RoboCup ter podobne hvalevredne aktivnosti. Toda tokrat se bomo osredotočili na tekmovanje, ki je prvenstveno namenjeno učencem, torej najmlajšim, hkrati pa ravno zaradi tega tudi morda najmanj tekmovalno in tudi robotsko usmerjeno – First Lego League.
Poigritev – izvorno gamification – je čedalje pomembnejša metoda, s katero želijo ustvarjalci vsebin povečati učinkovitost svojih prizadevanj. Ne glede na to, ali gre za predavanja, zdravstvo, prodajo, oglaševanje ali programiranje.
Vse spletne strani, vsi podatki »v oblakih«, vse računske zmogljivosti za najem imajo svoje mesto v podatkovnih centrih, ki stojijo po vsem svetu in poganjajo infrastrukturo, brez katere si danes ne predstavljamo več življenja. Postaviti en strežnik res ni huda znanost, povsem drugače pa je poskrbeti za usklajeno delovanje milijonov procesorjev in diskov, ki brnijo v več halah na različnih tektonskih ploščah.
V zadnjih letih je napredek v avtomobilski industriji, nekakšnem izložbenem oknu evropske industrije, omejen na vedno nove izbruhe elektronskih vozil. In res, napredek klasičnih vozil oziroma motorjev z notranjim zgorevanjem kot ključnim delom se zdi že desetletja precej počasen.
V Monitorju redno pišemo o tehnoloških inovacijah, o novih napravah, o novi programski opremi in o »igračkah«, ki se jih najprej lotimo tehnološki navdušenci, kakšno leto (ali dve) kasneje pa počasi zavzamejo tudi vsakdan navadnih uporabnikov. Da to počnemo tako zelo dolgo (Monitor je letos star 27 let, nekateri med nami so tu od vsega začetka!), je mogoče le zato, ker tega ne počnemo le »za službo«, temveč iz užitka. Kar pomeni, da vse to, o čemer pišemo, uporabljamo tudi v zasebnem življenju, oziroma tam uporabljamo tudi še kaj več.
Konec leta je čas, ko se noči daljšajo, ljudje pa postanemo čudno razposajeni in si skušamo z drobnimi pozornostmi lajšati čemerne dneve. Ob takem času v Monitorju, kot v vsaki spodobni reviji, opravimo pregled bolj ali manj tehnoloških izdelkov, ki – če drugega ne – kažejo duha časa. In obenem upamo, da vas bo kateri od njih navdihnil, da boste izbrali kaj svojevrstnega.
Od nekdaj je bila potreba po enostavnem, ponavljajočem se, dolgočasnem delu. Razmah tehnologije, računalništva in interneta tega ni v celoti odpravil. Nasprotno, ponekod je poskrbel za nove primere. Je pa internetna globalizacija ceno takega dela sklestila na absolutni minimum, ker si danes konkurirajo ljudje z vsega sveta. Za uro prepisovanja za OCR slabo berljivega besedila se zasluži deset centov. Toda poznamo tudi spodbudne zgodbe o tem, kako moderna tehnologija dviguje življenjski standard najrevnejših.
V zadnjih mesecih je čedalje več pritožb uporabnikov, ki so v novih monitorjih ali televizorjih po daljši rabi zagledali duhove minulih prizorov. Problem »vžganih slik«, ki smo ga poznali z zaslonov s katodno cevjo, se v najnovejših tehnologijah kljub vsemu pojavlja. Praktične izkušnje s tem so imeli tudi nekateri naši bralci.
Tržišče informacijske tehnologije poka po šivih. Tako z vidika različnih ponudnikov strojne in programske opreme kot tudi njihovega geografskega izvora. Informacijska tehnologija že zdavnaj ni več domena zahodne doline Silicija, temveč se na tem področju vedno bolj krepijo tudi vzhodne države, kot sta Kitajska in Rusija.
Retro je beseda, ki je v zadnjem času pridobila uporabnost. Imamo retro avtomobile, retro glasbene skupine in filme, retro računalniške igre, celo retro filozofe ter – bog ne daj – retro vlade. Retro je usmeritev, ki goji navdušenje nad stvarmi, ki so bile moderne ali popularne v preteklosti, s tem, da novi izdelki stare tako ali drugače le posnemajo.
Letos preminuli genialni znanstvenik Stephen Hawking je nekoč izjavil, da ne bi mogel delovati brez napredka v tehnologiji. »Če ne bi bil rojen v računalniški dobi, bi bilo moje življenje bedno, znanstvena kariera pa nemogoča,« je povedal. Tehnologija pomaga opolnomočiti ljudi.
Pohodnik si na strmem pobočju vršaca zlomi nogo. Iz žepa potegne telefon, zažene aplikacijo za zdravnika AI in fotografira poškodbo. Aplikacija na podlagi fotografij izračuna verjetnost preživetja, poda nasvete za prvo pomoč, se poveže z reševalci, na lokacijo pošlje reševalno ekipo ter ji med potjo dostavi še vse pomembne zdravstvene podatke o planincu.
Skorajda ne mine teden, ko ne bi brali o dogajanju na ameriških sodiščih, kjer se svetovni tehnološki velikani pravdajo zaradi kršitev patentov. Največkrat se primeri končajo s poravnavami, doživeli pa smo že milijardne razsodbe in desetletje trajajoče jare kače pritožb in razveljavitev.
Digitalno bančništvo v Evropi doživlja razcvet. Gotovo imate sorodnike in znance, ki vam svetujejo naročilo brezplačne kreditne kartice N26, Revolut ali celo Curve. Strinjamo se z njimi, skoraj vsakdo potrebuje eno od teh kartic, a izberite pravo glede na vaše navade in potrebe.
Mnogi med nami bi si želeli biti premožni in priljubljeni, prave internetne zvezde, vendar le redkim to tudi uspe. Zakaj se torej toliko vidnih ustvarjalcev na Youtubu pritožuje nad izgorelostjo in se v čedalje večjem številu odloča za daljše premore?
Čas je ravno pravi, da poskusimo narediti tudi kakšno zunajserijsko fotografijo ali videoposnetek. Če smo na to še ustrezno pripravljeni, nas kakšna kaplja, pesek ali druga nevšečnost ne bi smela zmotiti.
V zadnjem času dobiva zabavna robotika nov zagon, od majhnih žuželkam podobnih robotov, s katerimi preigravamo različne načine njihove interakcije, do učnih robotov in robotov za bojne igre. Kje jih lahko kupimo? Kje dobimo sestavne dele zanje? Kako jih sestavimo? Kakšna programska oprema je na voljo za njihovo programiranje? Kako z njimi tekmujemo?
Zakaj bi ročno pretipkavali besedila iz papirnih dokumentov, ko to zmore celo mobilni telefon? Katere aplikacije za optično prepoznavanje znakov so najboljše, kaj zmorejo in koliko stanejo? Kako jih uporabiti, da bo odstotek pravilno prebranega besedila kar najvišji? Katere so dovolj kakovostne za večje projekte?
V začetku marca je podjetje Uber kot prvo uporabilo avtonomne tovornjake za komercialni prevoz tovora. Njihovo hčerinsko podjetje Otto jih je opremilo z naprednimi sistemi, ki so zmogli sami voziti po arizonski avtocesti, čeprav jih je po naselju še vedno upravljal voznik. Kljub temu bo treba na njihovo široko rabo še čakati.
Čeprav so nas ves čas prepričevali, je zdaj že vsakomur od nas kristalno jasno, da najpomembnejša postranska reč na svetu v resnici nikoli ni bila nogomet. Ne, to je seks. Milijardna industrija, ki potihem ves čas spremlja človeštvo, je v zadnjem stoletju nemalokrat postala pokazatelj, pogosto pa kar gonilo nadaljnjega razvoja tehnologij.
Programov za rudarjenje kriptovalut je v izobilju, kar je logično, saj je na trgu trenutno več kot 1500 kriptovalut, lep delež jih je mogoče rudariti. Zato smo se pri opisu programske opreme osredotočili zgolj na nekaj splošno priljubljenih programov, prav mogoče je, da ima vsak »digitalni rudar« svojega favorita.
V uredništvu smo se odločili, da podrobneje preverimo, kako je mogoče s kriptovalutami zaslužiti na način, ki ga najbolje poznamo – z uporabo računalnikov. Zadeva je srednje zahtevna, a donosna.
Kriptovalute so v začetku leta 2018 strmoglavile. Padec nas ni prestrašil, zato vztrajamo, da je prihodnost z njimi svetla. Medtem ko čakamo na nov meteorski vzpon njihove vrednosti, denar služimo z dnevnim trgovanjem.
Še pred nekaj leti so platforme za zbiranje denarja za zagon bolj ali manj uporabnih oziroma lepih izdelkov rasle kot gobe po dežju. A zanos se je nekoliko ohladil, denar pa se je, kot običajno, preselil drugam, v kriptovalute in naprej.
Šahovski stroj analizira tisoče potez in se odloča brez interakcije s človekom. Moč in pamet šahovskih strojev sta vsako leto večji. Zanimalo nas je, kateri so danes najboljši in kako odigramo igro šaha prek domačega računalnika ali interneta.
Računalniške igre so že zdavnaj prerasle okvire lahkotne zabave. Prav tako ne gre zgolj za industrijo, katere dobički se merijo v milijardah. Za številne posameznike je igranje računalniških iger postalo resen poklic. Ne manjka prvenstev, srečanj in tekmovanj, kjer se sodelujoče ekipe pomerijo in potegujejo za bogate nagrade. Prenose si ogleda več milijonov ljudi.
Poleti 2017 so raziskovalci z ameriške univerze Washington v spletu objavili posnetek govora nekdanjega predsednika Baracka Obame. Govor je bil resničen, obraz Baracka Obame pa ne. Raziskovalci so namreč iz vsem dostopnih videoposnetkov njegovih govorov sestavili prepričljiv vizualni model njegove podobe in jo uporabili za reprodukcijo njegovih javnih nastopov.
Orodja, s katerimi lahko pripravljamo lažne videoposnetke ljudi, so se razvila v visokotehnoloških podjetjih in raziskovalnih laboratorijih, a niso ostala zgolj tam. V internetu so dandanes dostopna že vsakomur, ki lahko z zelo malo znanja in truda v neprijetne in nespodobne situacije zmontira soseda ali predsednika.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
