Praksa: rudarjenje kriptovalut

Objavljeno: 27.3.2018 | Avtor: Vinko Seliškar | Kategorija: Dosje | Revija: April 2018

V uredništvu smo se odločili, da podrobneje preverimo, kako je mogoče s kriptovalutami zaslužiti na način, ki ga najbolje poznamo – z uporabo računalnikov. Zadeva je srednje zahtevna, a donosna.

Igričarji po svetu se pritožujejo, ker se cene grafičnih kartic nenehno dražijo. Popolnoma jih razumemo, saj so »rudarji« kriptovalut s svojim povpraševanjem po grafičnih karticah močno presegli ponudbo (in proizvodnjo) le-teh, zato je tudi več kot 100-odstotna rast cen pričakovana posledica. Dokler bo rudarjenje donosen posel, se stanje na trgu ne bo bistveno spremenilo.

Z računalnikom, ki sicer večino časa čaka na ukaze in naloge uporabnika (beri: se dolgočasi), torej je mogoče služiti denar, zato smo v praksi preverili, kako to storiti. Kaj sploh potrebujemo? Kriptovalute lahko rudarimo z osrednjim procesorjem ali grafično kartico, pri čemer velja, da bomo lahko dobiček ustvarili predvsem z zmogljivejšimi modeli (no, pri šibkejših lahko rudarjenje opravičujemo s pokrivanjem stroška električne energije). Kakšno opremo torej izbrati?

Temeljni kamen je osnovna plošča

Sistemi za rudarjenje kriptovalut so v bistvu računalniki, opremljeni z zmogljivimi osrednjimi procesorji in/ali zmogljivimi grafičnimi karticami. Za njihovo zanesljivo delovanje je zato najpomembnejši temeljni kamen sistema – osnovna plošča. Resda bi lahko zapisali, da je za priložnostno rudarjenje primerna katerakoli plošča in sistemska sestava, saj večino dela tako ali tako opravi grafična kartica. Če bomo uporabljali le eno grafično kartico, bo obstoječa računalniška konfiguracija vsekakor zadostovala, če pa bi jih želeli vpreči več, bo treba najprej preveriti, koliko rež PCI Express osnovna plošča računalnika sploh premore. V poštev pridejo prav vse reže PCI Express, tako tiste hitrosti 16X, 4X kot 1X, saj lahko v primeru slednjih uporabimo t. i. riserje in zagotovimo ustrezno podporo grafičnim karticam, ki jih sicer ne bi mogli vgraditi na osnovno ploščo. Gre za namenske tiskovine, ki podnožje PCI Express 16X, v katerega vstavimo grafično kartico, pretvorijo na vtičnik PCI Express 1X, primeren za vstavitev v malo režo na osnovni plošči (za povezavo in ustrezno pretočnost skrbi kar kabel USB 3.0!). Kakovost riserjev na trgu močno niha, zato velja na spletnih forumih preveriti izkušnje uporabnikov. Ker stanejo 4 evre in več, z elektriko pa zalagajo nekaj sto evrov vredne grafične kartice, velja plačati kak evro več in se izogniti potencialnim okvaram, ki bi lahko ugonobile tudi grafično kartico.

Prav rudarjenje kriptovalut je pognalo proizvodnjo namenskih tiskovin (riserjev), ki omogočajo uporabo grafične kartice tudi brez neposredne vgradnje na osnovno ploščo.

Priporočljivo je, da na osnovni plošči redno preverjamo in posodabljamo strojno programsko kodo (BIOS), posebej če pri nadgradnjah te zasledimo opis, da izboljšuje, karkoli je povezano s sistemskim naborom, vodilom PCI Express ali podporo grafičnim karticami – ali pa če gre »zgolj« za izboljšanje stabilnosti delovanja. Če bomo rudarili s procesorjem, velja BIOS posodobiti tudi takrat, ko v opisu nadgradnje zasledimo izboljšano delovanje ali podporo pomnilniku, saj lahko tako pridobimo kak odstotek ali več boljši rezultat.

Ker ima večina sodobnih procesorjev že vgrajeno grafično srce, priporočamo uporabo tega, saj bomo tako razbremenili druge grafične kartice v sistemu, ki se bodo ukvarjale z rudarjenjem kriptovalut, in ne s prikazom slike. Če že nimamo tako nastavljeno, v BIOSu poiščemo vnose, povezane z grafiko, integrirano v procesor – pogosto so označeni z IGFX ali IGD, in to možnost vklopimo – seveda moramo nato računalniški monitor povezati na grafični izhod na osnovni plošči (in ne grafični kartici), da bomo na zaslon dobili sliko.

Če bi radi rudarski stroj zgradili »od začetka«, priporočamo nakup namenske osnovne plošče – izdelovalci teh so si precej enotno izposodili oznako BTC, zato bo prepoznavanje ustreznih modelov nekoliko lažje. Med cenovno dostopnejšimi so plošče znamk ASRock in Biostar. Te plošče so že zasnovane z namenom stabilne podpore več grafičnim karticam in imajo pogosto dodane priključke SATA ali Molex za dodatno napajanje – vsekakor jih priklopimo, če bomo uporabljali več grafičnih kartic. Če ne nameravamo vpreči 6 ali več grafičnih kartic, se lahko zadovoljimo tudi s cenejšimi osnovnimi ploščami. Precej posrečen kompromis so tudi igričarske osnovne plošče, posebej tiste s sistemskimi nabori Z170, Z270, Z370 in X370 – resda niso med cenejšimi, a so zato pogosto izdatno založene z režami PCI Express.

Takole je videti rudarjenju kriptovalut namenjeni računalniški sistem.

Kaj pa »reciklaža« starejše opreme?

Ker večino težaškega rudarskega dela opravijo grafične kartice, ki za svoje delovanje potrebujejo le režo PCI Express in ustrezno napajanje, bi lahko nekaj denarja prihranili že s tem, ko bi jih vpregli v kak starejši, a še brezhiben računalnik. V praksi smo preizkusili tudi rudarjenje na 12 let (!) stari konfiguraciji, ki so jo sestavljali Asusova osnovna plošča, procesor Intel Core 2 Duo ter 4 GB delovnega pomnilnika DDR2. Ko smo drobovje (pra)starega računalnika opremili še s pogonom SSD in tremi zmogljivimi grafičnimi karticami, smo dosegli skoraj enake rezultate pri rudarjenju kriptovalut kot s konfiguracijo, sestavljeno z najnovejšo osnovno ploščo in opremljeno z zmogljivim sodobnim procesorjem Core i5 osme generacije in 8 GB pomnilnika DDR4. Upokojena računalniška oprema tako torej še ni nujno za odpis oziroma za smeti, še posebej, če ste pred leti kupili igričarski računalnik, ki je premogel osnovno ploščo z več režami PCI Express. Že res, da so starejši procesorji in pomnilniki nekoliko potratnejši z energijo, a ker pri rudarjenju ne opravljajo hudo napornega dela, takšne konfiguracije tudi ne porabijo bistveno več električne energije.

Procesor in pomnilnik (skorajda) ne igrata vloge

Vsak računalnik seveda potrebuje tudi procesor in pomnilnik. Kot je dokazal naš preizkus s starejšo opremo, je skorajda vse dovolj dobro za sestavljanje temeljev rudarske operacije. Prav zato je večina rudarskih strojev smešno neuravnotežena. Na dragi osnovni plošči najdemo najcenejše procesorje, da, že Celeroni ali Athloni povsem zadostujejo, in skopo odmerjene količine pomnilnika. Pomnilnik ne igra večje vloge, biti ga mora toliko, da operacijski sistem z nameščenim programjem za rudarjenje kriptovalut ne bo protestiral. V praksi to pomeni, da 4 GB delovnega pomnilnika, ta je lahko tudi najcenejši pomnilnik vrste DDR3 ali DDR4 (odvisno od uporabljene plošče), ki ga danes dobimo na trgu, povsem zadostuje za sisteme, opremljene z do 6 grafikami. Če bi želeli sestaviti večji rudarski stroj, npr. pošast z 12 ali več grafikami, pa je priporočljivo kupiti nekoliko dražji (vsaj štirijedrni) procesor in mu dodati 8 GB delovnega pomnilnika.

Zelo priporočljivo je sistem za rudarjenje kriptovalut opremiti še s pogonom SSD, saj bo ta procesor in grafične kartice kar se da hitro zalagal s podatki. Pri tem zmogljivost samega pogona ni v ospredju, sistemi z do 6 grafičnimi karticami bodo zadovoljni že z zmogljivostjo 60 GB, ob rabi 12 ali več grafičnih kartic pa bi vendarle potrebovali nekoliko več prostora za začasne datoteke in bi izbrali pogon zmogljivosti vsaj 120 GB.

Nikoli ne varčujmo pri napajalniku

Zelo pomemben, ob osnovni plošči bržkone najpomembnejši del sistema za rudarjenje kriptovalut je napajalnik. Ta mora seveda biti kos obremenitvam, ki mu jih bo zadal sistem. Če rudarimo z le eno grafično kartico in/ali procesorjem, ob omejitve napajalnika ne bomo zadeli, brž ko povečamo število grafičnih kartic, pa moramo izbiri napajalnika posvetiti bistveno več pozornosti. Imejmo v mislih, da rudarjenje deluje v načinu 24/7, kar pomeni, da mora napajalnik dolgoročno prenašati visoke obremenitve, temu pa poceni izdelki preprosto niso kos (niti niso bili zasnovani za stalno visoko obremenitev). Kdorkoli se želi resno lotiti rudarjenja kriptovalut, naj izbira samo med napajalniki z oznako Gold ali Platinum, saj so ti najbolj energijsko učinkoviti (najmanj izgub) in sestavljeni iz najboljših komponent. Učinkovitost napajalnika je označena s certifikatom, tipično gre za oznake 80 Plus, Bronze, Silver, Gold in Platinum. Te nam v grobem povedo, koliko dodatne moči bo sam napajalnik porabil za svojo nalogo zalaganja komponent z električno energijo. Če bomo imeli, denimo, vgrajenih šest grafičnih kartic, ki bi skupaj s preostalo zunanjo opremo ob rudarjenju kriptovalut zahtevale okroglih 1000 W električne energije, bo napajalnik z oznako 80+ Platinum iz zidne vtičnice vlekel 1060 W, model 80+ Gold 1080 W, napajalnika z oznako 80+ Silver ter 80+ Bronze pa že 1100 oziroma 1120 vatov. Napajalnik brez takega certifikata pa je pogosto še požrešnejši – v našem teoretičnem primeru bi porabil 1150 ali več W električne energije. Učinkovitost je torej zelo pomembna, saj bo učinkovitejši napajalnik za svoje delo zahteval manjši davek v obliki računa za porabljeno energijo in se dolgoročno tudi odplačal! Podatke o učinkovitosti posameznega napajalnika najdemo tako na spletni strani izdelovalca kot v navodilih za uporabo. Večina napajalnikov je najučinkovitejša ob 50- do 80-odstotni obremenitvi, pri višjih obremenitvah pa učinkovitost pogosto upade za 2 do 4 odstotke. Napajalnika nad 80 odstotki obremenitve nima smisla gnati iz več razlogov – ne le, da bo porabil več elektrike, tudi segreval se bo pretirano in sprožil hitrejše vrtenje ventilatorja, zato bo hrup večji. Zavedamo se, da so zmogljivi napajalniki bistveno dražji od osnovnih modelov, a kdor si namerava kupiti štiri ali več grafičnih kartic, ki stanejo več sto evrov, bo tudi za napajalnik mirne duše odštel stotaka ali dva in si tako kupil mirnejši spanec. Poleg tega imajo napajalniki standarda Gold ali Platinum ponavadi 3-, 5- ali celo 10-letno garancijo. To nam da vedeti, da so pripravljeni na resno delo/tlako. Zadnja moda so celo napajalniki z oznako 80+ Titanium, ki so namenjeni resnično obremenjenim sistemom.

Priporočljivo je, da ima napajalnik vedno vsaj 20 odstotkov rezerve do polne nazivne moči. Takrat je kar najučinkovitejši in po možnosti le srednje glasen. Izbira napajalnika s certifikatom Gold ali Platinum renomiranega izdelovalca je vedno varna izbira.

Spletni forumi navdušencev nad rudarjenjem kriptovalut se že polnijo z negativnimi izkušnjami uporabnikov, ki izbiri napajalnika niso posvečali dovolj (ali celo nobene) pozornosti. Zlato pravilo naj bo, da napajalnika ne smemo preobremeniti, saj ga s tem lahko trajno poškodujemo, ker pa so nanj povezane vse komponente, se lahko okvarijo tudi te. Bili ste opozorjeni. Če ne poznamo pavšalne porabe posameznih komponent, si velja pomagati z merilcem porabe energije, saj bomo v tem primeru imeli jasno sliko, koliko vatov v vsakem trenutku iz zidne vtičnice vleče napajalnik obremenjenega sistema. Zelo pogosta napaka uporabnikov pri sestavi strojev za rudarjenje, posebej sistemov z več grafikami, je preobremenitev posamezne linije, kar ima lahko usodne posledice. V najboljšem primeru jo bomo odnesli le z zažganim (in neuporabnim) priključkom, v najslabšem pa z uničeno grafično kartico. Največ težav je v primeru rabe riserjev – nasploh odsvetujemo povezavo več kot dveh riserjev na posamezno linijo priključkov SATA ali Molex (pa čeprav imajo nekateri napajalniki tam tudi po 4 ali 6 priključkov).

Novejši napajalniki premorejo modularno ureditev kablov, torej nas ne pričaka večji šop kablovja, temveč lahko na napajalnik povežemo le tiste kable, ki jih dejansko potrebujemo. Tako je v računalniškem ohišju manj nereda, saj neuporabljeni kabli niso v napoto.

Izzivi »velikopoteznega« rudarjenja

Pridevnik velikopotezno bi morebiti bolj sodil k t. i. rudarskim farmam, saj je tudi v Sloveniji več res velikih rudnikov kriptovalut – praviloma gre za hale, ki imajo dostop do poceni električne energije in v katerih je nameščenih več sto ali celo tisoč sistemov ter še nekajkrat toliko grafičnih kartic. Z vidika posameznika pa je velikopotezno rudarjenje že uporaba šest ali več grafičnih kartic, zato je prav, da osvetlimo nekaj izzivov, ki nas čakajo, če se odločimo postaviti tak sistem. Največji izziv bo pravzaprav že izbira osnovne plošče. Medtem ko je plošč s tremi ali štirimi vodili PCI Express na trgu razmeroma veliko, pa se ponudba nad tem močno skrči. Kdor bi rad vpregel 12 ali 13, morebiti pa celo 18 in več grafičnih kartic, mora kupiti namensko osnovno ploščo – ta ima pogosto priklop za več napajalnikov in dodatno okrepljen napajalni del, ki dovaja električni tok režam PCI Express.

Takole je videti 12 rež PCI Express z dodatnima priključkoma Molex za njihovo napajanje na plošči Biostar TB250-BTC PRO.

Dodatna ovira bo sam operacijski sistem. Windows 10 podpira delovanje le do 12 grafičnih kartic, če so te opremljene z AMDjevimi procesorji, lahko pa zato postavimo kombinacijo npr. 12 kartic s procesorji AMD in šest ali sedem kartic s procesorji Nvidia in tako maksimiziramo učinek že sicer pregrešno drage plošče. A utegne biti nato zagotavljanje stabilnega delovanja 18 ali 19 kartic pravi izziv, zato rudarjem začetnikom nikakor ne priporočamo velikopoteznih načrtov – sisteme z več kot 6 grafičnimi karticami naj postavljajo (in upravljajo) le računalnikarji z nekaj več izkušnjami.

Grafične kartice – sodobni digitalni rudarji

Praktično skoraj vse matematično delo v računalnikih, namenjenih rudarjenju kriptovalut, opravijo grafične kartice, saj jim zasnova omogoča učinkovitejšo obdelavo podatkov z algoritmi za rudarjenje. Večina uporabnikov se na tem mestu spoprime z dilemo, kakšno grafično kartico (ali več njih) sploh izbrati. Kdor bi rad bil le priložnostni digitalni rudar, lahko vpreže že grafično kartico, ki jo ima vgrajeno v računalniku, vsi drugi pa bodo grafične kartice izbrali glede na preference pri rudarjenju in dejansko ponudbo na trgu. Ponudba je danes tako zelo omejena, da izbire skorajda ni, torej se morajo rudarji zadovoljiti že s tem, da lahko kakšno grafično kartico sploh dobijo.

Grafične kartice, primerne za rudarjenje kriptovalut, ponujata oba tabora – AMD in Nvidia. Rudarimo sicer lahko z vsemi modeli, ki imajo vsaj 3 GB pomnilnika, a ker bo to letos že postalo premalo za rudarjenje valute ethereum (za kakšne druge kriptovalute pa ne), velja izbirati le med grafičnimi karticami, ki so opremljene z vsaj 4 GB delovnega pomnilnika. Med AMDjevimi karticami tako pridejo v poštev predvsem modeli Radeon RX570, RX580 in Vega, na strani Nvidie pa kartice od modela GTX 1050Ti naprej (1060, 1070, 1080 itd.).

Rudarje najbolj zanima zmogljivost rudarjenja (angl. hashrate), ki se odvisno od načina pridobivanja meri v različnih merah – MH/s, SOL/s itd. Pri rudarjenju valute Ethereum (ETH) tako različne kartice dosegajo različne vrednosti, zelo grobe ocene pa so naslednje:

AMD Radeon RX570 – 22 do 31 MH/s

AMD Radeon RX580 – 24 do 32 MH/s

AMD RX Vega 56 – 38 do 43 MH/s

AMD RX Vega 64 – 38 do 45 MH/s

Nvidia GTX 1050Ti – 11 do 13 MH/s

Nvidia GTX 1060 – 18 do 22 MH/s

Nvidia GTX 1070 – 28 do 32 MH/s

Nvidia GTX 1070Ti – 28 do 33 MH/s

Nvidia GTX 1080 – 28 do 30 MH/s

Nvidia GTX 1080Ti – 34 do 37 MH/s

Nvidia Titan V – okoli 80 MH/s

  

Pri drugi precej donosni kriptovaluti Monero (XMR) pa so vrednosti naslednje:

AMD Radeon RX570 – okoli 700 H/s

AMD Radeon RX580 – okoli 800 H/s

AMD RX Vega 56 – okoli 1700 H/s

AMD RX Vega 64 – okoli 1800 H/s

Nvidia GTX 1050Ti – okoli 300 H/s

Nvidia GTX 1060 – okoli 450 H/s

Nvidia GTX 1070 – okoli 700 H/s

Nvidia GTX 1070Ti – okoli 720 H/s

Nvidia GTX 1080 – okoli 600 H/s

Nvidia GTX 1080Ti – okoli 840 H/s

Nvidia Titan V – okoli 1450 H/s

Zmogljivosti rudarjenja lahko znatno nihajo med posameznimi karticami, celo posameznimi modeli istih izdelovalcev. Strokovni termin za to je »silicijeva loterija«, nekateri procesorji in pomnilniški moduli so preprosto boljši od drugih. Pri rudarjenju kriptovalut je cilj doseči idealno razmerje med zmogljivostjo rudarjenja in porabo električne energije, zato razen tistih, ki imajo elektriko dobesedno zastonj, kartic ne žene na 100 % zmogljivosti, saj bi jim s tem tudi znatno skrajšal življenjsko dobo (prvi bodo bržkone odpovedali ventilatorji, kar je po nekaj mesecih rudarjenja kar pogosta težava).

Da bi dosegli idealno razmerje in odlične zmogljivosti, je treba pri AMDjevih karticah popraviti oziroma optimizirati njihov BIOS (več o tem v okvirju) in vklopiti »računski« način v gonilnikih. Pri karticah Nvidia pa zadostuje že navijanje delovnih taktov procesorja in pomnilnika s programsko opremo, ki je priložena kartici.

Pozabite na WiFi

Morebiti bo slišati čudno, a če se želite izogniti težavam pri rudarjenju kriptovalut, računalnik omrežite s kablom. Brezžične povezave enostavno niso dovolj zanesljive, poleg tega računanje nalog zahteva čim nižje odzivne čase, z brezžično povezavo (posebej če jo uporabljajo tudi druge naprave) pa lahko izgubimo dragocene milisekunde pri deljenju naših izračunov. Do računalnika, ki bo rudaril, torej napeljite omrežni kabel in ga tako povežite v internet. Če že res morate uporabiti brezžično povezavo, si omislite vsaj takšno opremo, ki bo podpirala frekvenčni pas 5 GHz, da bo tam manj motenj signala.

Operacijski sistem – Windows 10 Pro naj bo

Nepoznavalci bi verjetno menili, da bo prva izbira digitalnih rudarjev katera izmed številnih distribucij operacijskega sistema Linux, ki velja za izredno stabilnega in dokazanega v strežniškem okolju, kjer sistemi delujejo tudi po več let brez prekinitev. A bi se motili. Že res, da sistem Linux zahteva manj prostora in drugih sistemskih virov od Oken in v teoriji podpira rabo večjega števila grafičnih kartic, a ga pesti tudi nekaj težav, zaradi katerih se nato operacijski sistem Windows znajde v prednosti. Pa dejstva, da znamo s sistemom Windows upravljati praktično vsi, pred tem niti nismo omenili.

Največja hiba okolja Linux je slabša podpora gonilnikom grafičnih kartic – že sami gonilniki so navadno starejšega datuma in niso optimizirani za rudarjenje. Poleg tega so lahko še precej muhasti. Dodatna težava okolja Linux je ta, da v njem ni na voljo vrsta orodij za navijanje in analizo delovanja grafičnih kartic, s katerimi bi uporabnik ugotovil, ali katera izmed (navitih) grafičnih kartic povzroča težave (npr. napake v pomnilniku), ki lahko bile zanjo dolgoročno usodne.

Precejšnja težava je tudi manjša učinkovitost delovanja. Ista sestava bo v okolju Linux porabila okoli 5 odstotkov več električne energije kot ob poganjanju Oken, dosegala pa še kak odstotek ali tri slabše rezultate pri rudarjenju.

Stavek o kot skala trdni stabilnosti okolja Linux pa seveda drži, a lahko v isti sapi dodamo, da lahko tudi dobro optimiziran operacijski sistem Windows deluje več mesecev brez prekinitev, to pa je pravzaprav tisto, česar si rudarji želijo.

Postavitev in optimizacija sistema

Zdaj, ko vemo, kaj vse potrebujemo za rudarjenje kriptovalut, se lahko lotimo sestave računalnika, namestitve programske opreme in optimizacije nastavitev. Računalnik sestavimo po enakem postopku kot vsakega drugega, nekaj več minut si velja vzeti le za pregled nastavitev v BIOSu osnovne plošče, kjer moramo, kot že omenjeno, za privzeto (prednostno) nastaviti v procesor integrirano grafično kartico ter vklopiti različne možnosti za podporo rudarjenju (če smo kupili namensko osnovno ploščo). Prav tako je priporočljivo, da začasno izklopimo vse varnostne funkcije, predvsem t. i. Secure Boot, če bomo popravljali strojno programsko kodo grafičnih kartic (beri: flešali njihov BIOS), saj utegnemo v nasprotnem primeru naleteti na vrsto težav. Postavitev sistema začnemo brez priklopljenih grafičnih kartic, saj želimo čim bolj čist sistem.

Operacijski sistem Windows 10 Pro, ki smo ga po možnosti prenesli z uradne Microsoftove strani in zapekli na plošček DVD ali namestitveni ključ USB, namestimo povsem na novo na pogon SSD. Takoj po namestitvi opravimo vse posodobitve sistema – odpravimo se na Nadzorno ploščo (Control Panel), kjer v razdelku Posodobitve in varnost (Update and Security) kliknemo možnost preverjanja posodobitev in počakamo, da operacijski sistem iz spleta prenese sveže datoteke in jih tudi namesti. Po namestitvi posodobitev nas bo že sam operacijski sistem najverjetneje pozval k vnovičnemu zagonu, a tudi če nas ne, računalnik na novo zaženemo.

Po novem zagonu pa onemogočimo storitev Windows Update, saj ne želimo, da bi ta delo rudnika prekinjala s posodobitvami in ga kljub našemu neposredovanju kdaj samodejno spet zagnala. To storimo tako, da kliknemo gumb Start in v iskalno polje vpišemo services.msc, nakar se nam bo odprlo okno s storitvami sistema Windows. Poiščemo storitev Windows Update in kliknemo možnost Ustavi (Stop), če poleg storitve piše, da trenutno deluje. Zatem v polju Ob zagonu (Startup type) izberemo možnost Onemogočeno (Disabled). Uveljavimo spremembe in znova zaženemo računalnik.

Samo, kar potrebujemo!

Če bomo sestavili računalnik, ki bo namenjen zgolj rudarjenju kriptovalut, lahko v sistemu Windows onemogočimo in odstranimo cel kup komponent, brez katerih sicer povprečen uporabnik ne bi mogel shajati. S spletnega naslova bit.ly/2v5hMZC prenesemo skripto in jo zaženemo kot skrbnik, nato pa v pogovornem oknu onemogočimo in odstranimo vse elemente sistema, za katere menimo, da jih ne potrebujemo (pozor: odstranjenih stvari ne bomo mogli dodati, onemogočene pa bomo lahko vklopili nazaj). Ta ukrep je priporočljiv le za tiste, ki računalnika ne bodo uporabljali za druge namene kot le rudarjenje kriptovalut. Ko skripta konča delo, računalnik znova zaženemo.

V naslednjem koraku bomo povečali količino virtualnega pomnilnika, ki bo na voljo grafičnim karticam (in procesorju). V Raziskovalcu desno kliknemo ikono Ta računalnik (This PC) in izberemo možnost Lastnosti (Properties), zatem kliknemo možnost Napredne sistemske nastavitve (Advanced System Settings). V zavihku Napredno (Advanced) bomo pri možnosti Virtualni pomnilnik (Virtual memory) kliknili gumb Spremeni (Change) in zatem izbrali možnost Velikost po meri (Custom size). Nato nas čaka preprosta matematika. V odvisnosti od tega, kako zmogljiv pogon SSD imamo, in od števila grafičnih kartic bomo vrednost začetne velikost pomnilnika (Initial size) nastavili na x-kratnik števila grafičnih kartic, pomnožen z 2000 MB (če imamo tri grafične kartice, bomo velikost nastavili na 6000 MB). Vrednost, ki označuje maksimalno velikost virtualnega pomnilnika, pa bomo pomnožili s 3000 MB (za pet grafičnih kartic bi tako ta parameter nastavili na 15000 MB). Zatem le še kliknemo Nastavi (Set) in izbiro potrdimo z V redu (Ok) in Uporabi (Apply). Spet zaženemo računalnik.

Zakaj to počnemo? Velikost datoteke DAG, ki se uporablja za rudarjenje priljubljene kriptovalute Ethereum, je že presegla 2 GB in bo letos dosegla 3 GB, vsaka kartica pa mora to datoteko spraviti v svoj pomnilnik, preden jo začne obdelovati. Ob fiksnih vrednostih virtualnega predpomnilnika bo sistem Windows ustrezen prostor že imel rezerviran in ga ne bo po nepotrebnem vsakokrat krčil in razširjal.

Operacijski sistem Windows ima privzeto vklopljen uravnotežen profil delovanja, ki predstavlja nekakšen kompromis med zmogljivostmi in porabo energije. Nas pri rudarjenju kriptovalut, posebej če bomo to počeli z osrednjim procesorjem, zanima predvsem kar se da hitro delovanje. Zato pa moramo ustrezno popraviti način upravljanja energije. V iskalnik vpišemo pojem Power Options in odpremo stran z nastavitvami porabe energije. Na njej kliknemo možnost Prikaži dodatne možnosti (Show additional plans) in nato izberemo Visoke zmogljivosti (High Performance). V tem načinu nato še dodatno popravimo nastavitve – odpravimo se na Nadzorno ploščo (Control Panel) in poiščemo ikono Možnosti Napajanja (Power Options), nato izberemo možnost Dodatne možnosti napajanja (Show additional plans). Z menuja izberemo možnost Visoke zmogljivosti (High Performance) in jo še dodatno spremenimo, in sicer tako, da najprej kliknemo možnost Spremeni nastavitve (Change plan settings) in pri možnostih Izklop zaslona (Turn off the display) ter Pošlji računalnik v spanje (Put the computer to sleep) izberemo nastavitev Nikoli (Never). Zatem kliknemo gumb Spremeni napredne nastavitve upravljanja porabe (Change advanced power settings), kjer na menuju poiščemo vnos PCI Express in na njem preverimo nastavitev Link State Power Management – nastavljena mora biti na Izklopljeno (Off). Znova zaženemo računalnik.

Namestitev gonilnikov za grafične kartice

Potem ko smo uspešno namestili in prilagodili operacijski sistem Windows 10, je čas za naslednji korak – pravilno namestitev gonilnikov za grafične kartice. Pri tem si pomagamo z orodjem Display Driver Uninstaller (www.guru3d.com/files-details/display-driver-uninstaller-download.html), s katerim najprej odstranimo vse grafične gonilnike in sistemu Windows preprečimo, da bi samodejno namestil svoje. Po zagonu omenjenega programa preprosto počakamo, da prepozna grafične procesorje in njihove gonilnike, in kliknemo možnost Clean and restart. Računalnik se bo znova zagnal.

Orodje Display Driver Uninstaller velja uporabiti vedno, kadar sumimo, da nas »hecajo« gonilniki grafične kartice, lahko pa tudi pred vsako posodobitvijo gonilnika.

Nato se odpravimo na spletno stran izdelovalca grafičnega procesorja – www.amd.com ali www.nvidia.com in prenesemo najnovejše gonilnike za našo grafično kartico. Ob namestitvi (posebej AMDjevih) gonilnikov kliknemo možnost prilagojene namestitve (Custom) in s seznama gonilnikov izberemo le možnosti AMD Display Driver in AMD Settings, vse drugo preskočimo. Ob uporabi kartic z AMDjevimi procesorji moramo v gonilnikih še omogočiti računski način delovanja (t. i. Compute Mode), ki bo poskrbel za pošten pospešek pri rudarjenju kriptovalut, zato tega koraka ne gre preskočiti. Najprej v sistemskem kotičku poiščemo ikono Radeon Settings in jo kliknemo. Odpre se nam programski vmesnik AMDjevih gonilnikov, kjer najprej kliknemo možnost Gaming, zatem pa še Global Settings. Zatem se nam pod možnostmi Global Graphics prikažejo vse podrobne nastavitve posamezne grafične kartice. Pri vsaki izmed kartic v polju GPU Workload privzeto nastavitev Graphics spremenimo v Compute.

Vprežimo procesor!

Kriptovalute lahko rudarimo tudi z osrednjimi procesorji. Ti sicer – z redkimi izjemami – niso tako zmogljivi kot grafični procesorji, a nekaj kriptokovancev le lahko narudarijo. Za večino uporabnikov bo dobrodošel že podatek, da lahko procesor vsaj delno pokrije stroške električne energije računalnika. Če želimo s procesorjem še kaj zaslužiti, bomo potrebovali zelo zmogljive primerke, vsaj štirijedrnike, še bolj kot število jeder in delovna frekvenca pa je pomembna količina tretjenivojskega predpomnilnika (L3), ki je pri večini procesorjev zelo skopo odmerjena. Algoritmi za rudarjenje kriptovalut pa so optimizirani tako, da za najboljše rezultate porabljajo 2 MB predpomnilnika po procesorskem jedru.

Prav zato je eden najbolj uravnoteženih procesorjev na tokratnem preizkusu procesorjev AMDjev Ryzen 5 1600 skoraj idealna izbira, saj ima 18 MB predpomnilnika in šest jeder. To pomeni, da lahko obenem učinkovito rudari kriptovalute in še z računalnikom lahko povsem normalno delamo, kar je sicer pri večini drugih procesorjev, ko so polno obremenjeni, nemogoče. Zelo dobra izbira za rudarjenje so tudi procesorji iz družine Ryzen 7, še boljša pa modeli ThreadRipper. AMD-jevega zastavonoše med procesorji, modela Ryzen ThreadRipper, nam žal ni uspelo dobiti na praktični preizkus, a uporabniki, ki ga imajo, lahko po zaslugi velikega števila procesorskih jeder in založenosti s hitrim predpomnilnikom L3 računajo z izjemno računsko močjo in služenjem denarcev. Ker je tečaj BTC/EUR v času našega preizkusa precej nihal, je procesor Ryzen 5 1600 prislužil le okoli pol evra na dan (temu moramo odšteti še stroške za elektriko), decembra lani pa je prinašal že 1,5 evra na dan in imel zelo ugodno dobo povračila naložbe.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentarji

ogard | 28.6.2018 | 15:41

Mnenja sem, da je zelo zanimiv prispevek. Poleg Win10Pro, ki je gonilni OS za rudarjenje kripto valut, ste omenili še Linux. Zanimivo bi bilo omenit še Androidne mini računalnike, ki se uporabljajo ko tv boxi in imajo dokaj zmogljive CPU in GPU ter zmogljivo LAN povezavo, kot npr. z oznako X99, napajalnikom 5V/3A ter ceno okoli 150€: CPU: RK3399 with Dual-Core Cortex-A72 and Quad-Core Cortex-A53 GPU: Mali-T860MP4 RAM: 4GB ROM: EMMC 32GB OS: Android 7.1 Ethernet: 10/100M/1000M LAN WIFI Support.802.11a/b/g/n/ac standard AP6255 Bluetooth: 4.0 Support USB3.0 + USB2.0 +TYPE-C, kjer bi lahko rudarila tako grafična kartica kot osrednji procesor.

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki