Oni dan sem iz interneta piratsko pretočil film in ker je bil zvok, kot običajno, precej ubog, sem v spletu poiskal še podnapise. Gledam torej film s srbskimi podnapisi, ko me proti koncu preseneti obvestilo: Od tu naprej je prevod slabši. Jebiga, nisem imel dovolj časa, da bi ves film dobro prevedel. Zanesenjak, ki se je lotil prevoda, si je takšno hudomušno odkritosrčnost lahko privoščil, saj je dobro vedel, da mu je nihče ne bo niti najmanj zameril.
Zdi se, da danes skoraj ni več teme v računalništvu in informatiki, ki ne bi bila prežeta s takimi ali drugačnimi vidiki varnosti. Nekaterim se to zdi počasi že nekako "oguljena" tema, o kateri vsi pišejo in iz katere vsi želijo skovati nekakšen dobiček ali kako drugo korist. Toda po drugi strani je res, da o varnosti nikoli ne vemo preveč. Zlasti zato, ker take informacije pogosto naletijo na gluha ušesa ali pa gredo skozi eno uho noter, skozi drugo pa takoj ven. Pogosto za načrti manjkajo ustrezna dejanja ali pa so ta nezadostna.
Razvoj telekomunikacij po propadu netržno naravnanega socialističnega sistema je bil bolj ali manj samoumeven in samodejen. Temeljno vodilo ni bilo več utemeljeno kvaziideološko, temveč povsem preprosto z dobičkom. Velik dobiček pa je mogoče dosegati le tako, da veliko prodajaš. In Telekom je začel veliko prodajati. Kar nenadoma ni bilo več problematično dobiti telefonske številke, za katero so bili ljudje še malo prej pripravljeni čakati več let in celo sami kopati jarke. Priključek je postal smešno poceni, vsaj v primerjavi z nekaj tisoč markami v "socialističnih" časih. In čeprav je bilo videti, kakor da je Telekom postal pravi božiček, je vse to seveda počel s povsem navadnimi kapitalističnimi vzgibi: prodati čim več in doseči čim večji dobiček oziroma čim večjo vrednost delnice.
Računalnike in njim podobne naprave danes uporabljamo že za vse mogoče in zdijo se celo čedalje preprostejši za uporabo, vendar smo pogosto žrtve začetnega navdušenja. Porajajo se celo pomisleki, da so računalniki za nekatera opravila preprosto neprimerni. Pred leti sem se pogovarjal z direktorjem večjega podjetja, ki je v širši družbi brez zadržkov preklinjal nad svojimi računovodkinjami, saj pri rabi pisarniške programske opreme preprosto ne preverjajo več izračunov. Računalnik se pač ne zmoti. Že res, če bi delo opravil v celoti sam in bi ga pri tem krmilil popoln program. Pri ročnem preračunavanju so uslužbenke vsako številko trikrat vtipkale in znova seštele, elektronska preglednica pa tako lepo prikazuje izračun in vse spremembe samodejno upošteva, da preprosto niso pomislile, da bi celoten izračun opravile še enkrat, morda na drugem listu preglednice.
Zamisel o televizorju kot središču domače elektronske zabave ni nova. Že davnega leta 1951 se je 29-letni inženir Ralph Baer domislil, da bi lahko v televizor vgradili videoigro. Dlje od zamisli takrat sicer ni prišel, a ne toliko zato, ker bi tehnologija tega ne omogočala, temveč ker je bila že sama zamisel o elektronski zabavi takrat vsaj kakšno desetletje pred časom in šefi pobude mladega inženirja niso podprli. Češ s televizijo se ljudje ne igrajo, temveč jo gledajo.
Poslovni informacijski sistemi so danes nepogrešljiv sestavni del poslovnih procesov v vseh podjetjih in organizacijah po svetu. Čeprav bi lahko razpravljali, koliko prispevajo k uspešnosti poslovanja podjetij, se najbrž vsi strinjamo, da brez njih poslovanje v današnjem svetu najbrž ne bi bilo mogoče ali pa vsaj ne bi bilo konkurenčno. Podjetja si zato prizadevajo, da bi svoje procese čim bolj podprla z rešitvami, ki jih ponujata sodobna tehnologija in poznavanje najboljših procesov, ki so potrebni za optimalno delovanje podjetja.
Lahko bi se reklo, da je začel v letečem štartu. Prav nič se ni obotavljal, kar takoj je predlagal nekaj pomembnih popravkov veljavnih zakonov. Kar takoj se bo spremenila zgradba vlade in državne uprave.
Napihnjeni internetni balon je omogočil podjetjem, kot je bilo America Online (AOL), da so s kupčkanjem delnic ustvarjali internetne milijonarje. Novembra 1998 je AOL kupil Netscape za osupljivih 4,2 milijarde dolarjev. Šlo je seveda za izmenjavo delnic, a posel je bil še zmeraj veličasten. Naslednje leto so pri AOL kupili Nullsoft, drobno podjetje, znano po zelo razširjenem predvajalniku večpredstavnih datotek WinAmp. Njegov ustanovitelj, Justin Frankel, je čez noč postal bogatejši za skoraj 100 milijonov zelencev. V teh letih je AOL zmetal kupe denarja še za nekatera druga obetavna internetna podjetja, kot je bil npr. izraelski Mirabilis, avtor zelo priljubljenega programa za takojšnje sporočanje, ICQ. Zdelo se je, da ima AOL vizijo širitve storitev v internetu, s katero bi se otresel odvisnosti in počasi prehitel Microsoft, na čigar programju je temeljil AOLov CD-ROM, vstopnica v internet za stotine milijonov uporabnikov v ZDA in drugod po svetu. Sledil je posel, ki je zasenčil vse druge. Leta 2000 se je AOL, podjetje, ki je zraslo iz Atarijevih videoigric in modemskih stičišč, združilo z medijskim velikanom Time Warner. Vrednost delnic, ki sta jih podjetji vrgli na kup, je bila veličastnih 280 milijard dolarjev.
Miklavž, Božiček in dedek Mraz, tri inkarnacije istega v svetnika povišanega maloazijskega škofa Nikolaja, imajo letos pri nas še razmeroma enostavno delo. Mlado in staro, ki si želi imeti vedno pri roki elektronsko zabavo, jim bo pisalo le za GBA. Ali GameBoy Advance, za vse tiste, ki jim novodobne kratice ne gredo najbolje od rok. No, da ne bomo komu delali krivice, nekaj bo tudi takih, ki si bodo zaželeli N-Gage, Nokiin žepni igralnik, ki je lahko tudi telefon. Ali telefon, ki je lahko tudi igralnik, kakorkoli že gledamo nanj. A že prihodnje leto ne bo tako enostavno, kajti na področju žepnih igralnikov se nam obeta pravo mesarsko klanje.
V mali, nepomembni Sloveniji, za katero niti Slovenci ne vedo, po čem bi bila lahko pomembna ali znana, v velikem delu sveta pa se jim zanjo niti sanja ne, se vsake toliko časa, kot kakšna neozdravljena, ponavljajoča se eksotična bolezen, pojavijo izbruhi ekstravagantnega, na ničemer osnovanega optimizma oziroma "ocen", kako bo Slovenija ravnokar ali najpozneje v petih letih dosegla to ali ono. Nikoli niso roki oddaljeni za generacijo ali dve, Slovenija bo nejasne sanje vedno dosegla ob koncu petletke.
Prvo, kar pade na misel, ko govorimo o Kitajski, je nedvomno njena velikost. Ne geografska, saj jo po tem prekašajo tri države, temveč po številu prebivalcev. Kitajci danes predstavljajo z malo manj kot 1,3 milijarde ljudi približno petino človeštva in to je fenomenalen, včasih že kar malo srhljiv podatek. Orjaški trg, ki ga nihče ne more več ignorirati. Trg, ki raste in je zaradi tega upanje številnih izdelovalcev in celih ekonomij za nadaljevanje ekonomske rasti, ki je marsikje zastala. Trg prihodnosti, tudi za računalništvo.
Čeprav so možna tudi presenečenja in vsekakor ne gre izključiti kakšnih kupčij, s katerimi bi se LDS ohranila vsaj v koaliciji, je videti, da se volivci tudi v Sloveniji prebujajo. Počasi jim prihaja v zavest, da je LDS v zadnjem desetletju opustošila Slovenijo, da je koristila le sebi in svojim najožjim privržencem, večini pa je razmere poslabšala. In predvsem je Slovenijo iz obetavne dežele s številnimi prednostmi v primerjavi s podobnimi državami spremenila v zgolj eno od "držav iz vzhodnega bloka" brez posebnih perspektiv, brez volje in brez idej.
Digitalizacija je proces, ki se je globoko zajedel v številna področja človeške dejavnosti. Vsi poznamo uspeh osebnih računalnikov, namiznih tiskalnikov, digitalnih kamer in fotoaparatov, hišnih kinov, prenosnih telefonov... Ko naprave vse po vrsti postanejo digitalne, je, vsaj teoretično, njihovo medsebojno povezovanje trivialno preprosto. Veliko pa nas že pozna učinek Metcalfovega "zakona" ki pravi, da se uporabnost naprav povečuje s kvadratom med seboj povezanih uporabnikov. Žal je v resničnem svetu medsebojno povezovanje še vse prej kot preprosto. Dokler se izdelovalci naprav ne dogovorijo o skupnem standardu za povezovanje, je medsebojna povezljivost predvsem teorija. Na srečo pa se vse bolj uveljavlja dejanski standard povezljivosti, ki bo v prihodnosti najverjetneje spremenil vse. Brezžični internet je tak standard in končno je začel svoj pohod tudi v dnevno sobo, zadnje oporišče industrije zabavne elektronike pred nezaustavljivim pohodom programiranih naprav, ki jih danes še pooseblja osebni računalnik.
Zgodovina žepnih računalnikov se je sicer začela leta 1993 z Applovim Newtonom, a na njihov pravi uspeh je bilo treba počakati do leta 1996 in prvega Palmovega Pilota. V naslednjih letih smo bili priča hitremu razcvetu in številnim vedno bolj izpopolnjenim modelom, med katerimi so bili med opaznejšimi prav Sonyjevi žepni računalniki Clié. Zaradi tega je novica, da jih bo Sony poslej prodajal samo še na Japonskem, in to le stare modele, kajti tudi razvoj novih naj bi opustili, presenetila marsikaterega poznavalca.
Z odločitvijo družbe IBM, da svoj oddelek za osebne računalnike proda kitajski družbi Lenovo, se simbolično, morda pa tudi vsebinsko iztekajo pionirski časi računalnikov PC. Poteza se zdi na neki način logična in zrela poslovna odločitev, toda obenem korak, ki odpira številna nova vprašanja, morda celo o sami prihodnosti osebnih računalnikov, kot jih poznamo danes.
Sicer velja, da se novo oblast pusti sto dni pri miru, saj se mora šele pokazati, se nekako znajti, ugotoviti, kaj je dobila v roke itd. Naj ne bi bilo korektno, že takoj soočiti jo s kritiko. No, ker pač nikoli nisem bil spodoben in nikoli nisem pristal na to, kaj se sme in kaj ne, z veseljem že kar takoj kritiziram novo oblast.
Zakaj nekdo končno ne stlači skupaj prenosnega telefona, predvajalnika empetrijev, spodobnega fotoaparata in univerzalnega daljinskega upravljalnika? Stlačite zraven še brivnik, ko ste ravno pri delu.
Do spletne prodaje glasbe sem bil doslej precej nezaupljiv, predvsem zato, ker se mi zdi 240 tolarjev za eno samo skladbo, kupljeno digitalno, hudo zasoljena cena. A po prvem obisku nove Mobitelove spletne trgovine Zabavaj.se sem svoje mnenje nekoliko spremenil.
V računalniški industriji je vsak dan več združitev in prevzemov, seveda predvsem zato, da bi združena podjetja pridobila še večji tržni delež in dobiček. Na drugi strani se vse več podjetij, tako malih kot velikih, usmerja k odprti kodi in modelu, ki zaslužek prinaša z naslova storitev. Ali sta ta poslovna modela združljiva ali pa bo morda na koncu preživel le eden?
Na prihodnost računalništva bodo močno vplivali potrošniki iz prebujajočih se držav v razvoju, kot sta Kitajska in Indija. Poplava novih naprav, ki bodo tam našle kupce, bo zahtevala drugačno, razpredeno računalništvo.
Morda bo koga presenetilo, a telefon je najstarejša od vseh električnih naprav, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ko so takrat 29-letnemu Alexandru Grahamu Bellu 7. marca 1876 izdali patent za telefon, so imeli v ameriški patentni pisarni plinske svetilke, ljudje pa so si po domovih svetili s petrolejkami in svečami.
Nova vlada, ki je bila izvoljena konec leta 2004, se je potihem lotila prenove, ki morda niti ni hudo pomembna, pove pa marsikaj o vladnih usmeritvah in prioritetah. Gre namreč za spletne strani vlade in ministrstev, ki so danes kar precej drugačne, kakor so bile pred meseci.
Sprememba v vrhu družbe Hewlett-Packard napoveduje še druge velike spremembe v velikanu, ki na leto ustvari več kot 80 milijard dolarjev prometa. Odstop karizmatične Carly Fiorina je sicer nekoliko nepričakovan, vendar obenem potrjuje lanske napovedi analitikov, da bo letnica 2005 za HP prelomna. Na površje so seveda priplavale številne podrobnosti, ki jasno kažejo, da ni vse tako, kot bi moralo biti.
Zgodba s slovenskimi telekomunikacijami se nikakor noče do konca razplesti. Ko je že videti, da se je končalo "srednjeveško" obdobje enega vladarja, Telekoma, in se pojavljajo celo povsem resni ponudniki stacionarne telefonije, pa kar ni in ni videti konca zapletov v zvezi z mobilno telefonijo.
Nedvomno je ena trenutno najbolj zvenečih besed v svetu računalništva "celica". Nov procesor, ki je plod skupnega dela IBMa, Sonyja in Toshibe, je vzbudil silno veliko zanimanja.
Internet je bogat vir najrazličnejših podatkov, kljub temu pa jih veliko, zlasti tistih, ki niso napisani v angleščini, ostaja le na papirju. Marsikateri podatek je zato dosegljiv samo tistim, ki imajo dovolj časa in volje, da se v knjižnici zakopljejo v knjige.
Previdnost je mati modrosti. To še posebej velja pri načrtih za uvedbo novih tehnologij, zlasti projektih z velikim številom ničel v ceni. Eno takih področij je nedvomno internetna telefonija, ki pa po nekaj letih mladostniških težav postaja zrela in uporabna tehnologija. Uporaba se naglo širi, hkrati pa se začenja boj med novo in staro tehnologijo, zlasti pa novimi in starimi ponudniki storitev.
Izvor težav je korporacija, kot jo je pravno ustoličila odločitev ameriškega vrhovnega sodišča konec 19. stoletja.
Ena izmed pomembnejših ovir za še večji razcvet interneta so težave pri enostavnem plačevanju majhnih zneskov. Poskusov je bilo sicer že veliko, zamisli še precej več, a 10 tolarjev avtorju zanimivega mnenja še vedno ne moremo plačati, vsaj ne po dovolj enostavni poti.
Arhiv
Po avtorjih
