Uroš Mesojedec: Nova pisarna
Storitveno usmerjena arhitektura je nova zveneča fraza, ki omogoča prodajo enakih izdelkov v novi preobleki, za projekte z bolj idealističnimi cilji pa je resnična možnost preboja.
Storitveno usmerjena arhitektura je nova zveneča fraza, ki omogoča prodajo enakih izdelkov v novi preobleki, za projekte z bolj idealističnimi cilji pa je resnična možnost preboja.
Danes je že povsem jasno, da za spremljanje tv programov in filmov po računalnikih in internetnih povezavah ni več nobenih tehničnih ovir. Kljub temu se ponudniki vsebin še vedno obotavljajo s pravo ponudbo, najbrž ker je še vedno živ strah, da bi s tem več izgubili kot pridobili. Videti je, kot da bi jih moral nekdo suniti čez ta magični prag. Bo to storil Apple, ki je precej zaslužen za podoben korak v glasbi?
Jesenski čas je v računalništvu pridržan za novosti, tako strojne kot programske. Poletnega zatišja je konec, trg se prebuja, počasi celo pripravlja na obdarovalni predbožični čas. Gotovo, da po naključju, toda tokrat smo podobnemu, storitvenemu prebujenju priča tudi na našem trgu - na lepem mrgoli oglasov za širokopasovne povezave. Pojma ADSL in kabelski internet nenadoma postajata zanimiva tudi za računalniško neizobražene med nami. Za mame in očete, strice, tete, ponekod celo za dedke in babice (čisto zares!).
Google Earth je zaenkrat predvsem zelo natančen atlas sveta, možnosti, ki jih odpira, pa so tako rekoč neomejene. Marsikatera sicer še meji na znanstveno-fantastiko, a je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bo Googlova Zemlja postala grafični vmesnik do digitalne vsebine sveta.
Ko sta Microsoft in Sun razkrila svojo odločitev, da zakopljeta bojno sekiro in nameravata celo zgledno sodelovati, marsikdo ni mogel verjeti. Nenazadnje se je to zgodilo drugega aprila, tako da so nekateri vse skupaj jemali sprva kot neslano šalo. Toda dogovor stoji, z njim pa se odpirajo številna vprašanja, zlasti tista o ozadjih odločitve in posledicah za prihodnost, ne samo družb Microsoft in Sun, temveč celotne računalniške industrije.
Ko sem prejšnji mesec ugibal o prihodnosti jave, zares nisem vedel, da Scott McNealy in Steven Ballmer že leto dni skupaj igrata golf. Dve milijardi dolarjev pozneje sta to pojasnila vsemu svetu. V poslu pač stojiš za svojimi načeli, dokler si to lahko privoščiš. Dva tisoč milijonov zelencev je bila cena, s katero je Sun pogoltnil svoj ponos in postal še en licenčni partner Microsofta. Le kako bo v prihodnje McNealy še uspel koga prepričati v svoj prav? Še dobro, da je lahko premirje sklenil s svojim dobrim prijateljem Ballmerjem in ne svojim sovražnikom Gatesom.
Digitalni replikator iz naslova seveda ni resnična naprava, ampak prispodoba za lastnost digitalne tehnologije, ki omogoča tisto, kar se je še pred nekaj desetletji zdela čista znanstvena fantastika - podvojevanje izdelkov s povsem zanemarljivimi materialnimi stroški.
O robotih govorimo že več kot pol stoletja, toda doslej smo se z njimi le redko srečali v vsakdanjem življenju. Ali prihaja čas, ko se bo to spremenilo in bodo roboti postali nekaj povsem vsakdanjega, tako v službi kot doma? Nekateri ugledni analitiki menijo, da se bo v naslednjih petih do desetih letih to področje močno spremenilo, zato o robotih lahko govorimo kot o naslednjem velikem mejniku. Tudi za samo računalništvo.
Javo, navzlic vsej njeni uspešnosti, že od predstavitve naprej spremlja nedorečenost, povezana z njeno pravo svobodo.
Globalizacija niso samo McDonald's, hollywoodski filmi, poceni čevlji iz Bangladeša, zaradi katerih so ob delo naše delavke, in prezadolžene afriške države, temveč tudi internet, Linux in KaZaA.
Telefonske povezave prek interneta niso ravno tehnologija, ki bi kot strela z jasnega udarila med uporabnike, vendar se glede na dogajanje v zadnjih nekaj mesecih zdi, da bomo današnje telefone nadgradili na internetno telefonijo hitreje, kot je bilo pričakovati. Zanimivo, da je tokrat tema vroča tako na globalnem trgu kot tudi doma v Sloveniji.
V Sloveniji se velik del gospodarstva suče okoli države. Država gospodarstvo nadzira, ga usmerja - kolikor ji to sploh uspeva - država je za številna podjetja največji poslovni partner. Država vsako leto objavi veliko število javnih razpisov, na katere nekatera podjetja čakajo kot puščava na blagodejno deževje.
Nove okoliščine in pridobljene izkušnje spreminjajo podobo računalništva, kot ga poznamo. Prava sprememba pa se lahko zgodi le prek zahtev uporabnikov.
Blogi so pri nas zunaj ozkega kroga samih blogerjev in njihovih znancev še razmeroma malo znan spletni pojav. Se pa to utegne kmalu spremeniti, kajti nedavno so se na pobudo Jonasa Ž. med blogerje vpisali Vesna Milek, Mojca Mavec, Marko Crnkovič in še nekateri drugi znani slovenski pisci.
Pred leti je Telekom zaradi negodovanja o monopolizmu izločil oddelek za internet in ga postavil kot hčerinsko družbo Siol. Zdaj si ga želi spet priključiti.
Nedavne raziskave kažejo, da bo najbrž že v treh letih v poslovnem okolju manj namiznih kakor prenosnih računalnikov. Klasični osebni računalniki hitro izgubljajo prednost na tehničnem področju, pa tudi cenovna razlika kot zadnji argument postaja vse manjša. Toda ali smo ljudje res tako mobilni uporabniki, da znamo s pridom izkoristiti vse prednosti in zmožnosti prenosnih računalnikov?
Virusi, črvi in druga digitalna zalega imajo tudi koristno plat. So dobro opozorilo, kako zares nevarni so omreženi računalniki, če jih ne uporabljamo previdno. V časih pred internetom so bili virusi povsem drugače "vzgojeni". Njihovi avtorji so iskali zadoščenje predvsem v uničenju podatkov na disku. Pri nas je bil najbolj znan tak primer epidemija Michelangela. Po dveh uspešnih sezonah brisanja diskov so uporabniki počasi le doumeli, da velja preverjati vsebino disket, ki jih vtikamo v računalnik. Ali pa tudi ne. Prav enako verjetno je, da je smrt te nadlege povzročilo odmiranje uporabe disket in dokaj učinkovita protivirusna zaščita, ki so jo izdelovalci računalnikov vgradili v računalniško drobovje. Neomejeno pisanje po disku se je poslovilo, ko smo začeli uporabljati resnejše operacijske sisteme, ki tega početja preprosto ne dovolijo, s tem pa tudi učinkovito omejijo tako destruktivne programe.
V trgovine prihajajo digitalni fotoaparati s čedalje večjimi ločljivostmi. Zahtevnejšim uporabnikom namenjeni modeli dosegajo že 8 megapik in čeprav poznavalci že nekaj časa opozarjajo, da ločljivost ni vse, nič ne kaže, da bi se to povečevanje ločljivosti upočasnilo. Kje so torej meje digitalnih fotoaparatov?
Google še naprej preseneča z objavami in najavami novih spletnih storitev, ki začenjajo presegati meje njihove osnovne in prvotne dejavnosti - spletnega iskanja podatkov. S temi načrti, zlasti pa hitrimi dejanji, se vse resneje podajajo na področje, kjer danes dominira Microsoft s svojimi izdelki. Ali se nam v prihodnjih letih obeta dvoboj, v katerem bo Microsoft morda celo v podrejenem položaju ?
Začetek poletja se je zgodila pričakovana ali nepričakovana zavrnitev direktive o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov v evropskem parlamentu. Je evropski skupni prostor vendarle toliko prežet z idejo demokracije, da se lahko trajno zoperstavi pritisku korporacij?
Kako te ob sistemu za domačo zabavo lahko zaskrbi za prihodnost programja, kot ga poznamo.
V računalniku imate vgrajen zapisovalnik DVD, a če mislite, da boste sedaj imeli nekaj let mir, ker lahko z njim berete in zapisujete na tako rekoč vse vrste laserskih plošč, se motite. Prihajajo namreč pogoni z modrim laserskim žarkom in da bi življenje ubogih uporabnikov ne bilo preveč enostavno, celo dveh vrst.
Računalniška tehnologija se vsak dan bolj seli v izdelke zabavne elektronike, dogodki zadnjih mesecev pa nakazujejo, da se zaradi tega na to področje podajajo tudi velika, tradicionalno predvsem računalniška podjetja. Obeta se nam boj za tržne deleže, kakršnega še nismo videli, vse pa je seveda v korist končnemu uporabniku, saj bo izbira še večja kot doslej.
Potrošništvo je gibalo družbe. Delamo zato, da lahko zapravljamo, zakaj zapravljamo, pa večinoma ni več jasno. Celotna državna gospodarstva se zamajejo, če potrošniki počivajo ali so "leni". V ZDA zapravljanje velja celo za patriotsko držo. Posameznik, ujet v vzorec stalnega zapravljanja, se praviloma ne sprašuje o svojem početju. Tako se pač dela!
Celotni splet je mogoče s pomočjo Googla preiskati dva velikostna razreda hitreje, kot nam Okna po desetletju inovacij omogočajo na lastnem disku.
Legendarni igralec baseballa Yogi Berra je nekoč dejal, da je napovedovati težko, še posebno prihodnost. A bom kljub temu tvegal, deloma zato, ker s svojimi napovedmi ne bom segel v daljno prihodnost, temveč bom poskušal le predvideti, kaj nas čaka v računalništvu in zabavni elektroniki leta 2004, deloma pa zato, ker se bom, kakor vedno, z zadnjim stavkom zavaroval pred morebitnimi brcami v temo.
Januarja je minilo 20 let, odkar je Apple predstavil svoj prvi osebni računalnik Macintosh in s tem opravil drugo veliko revolucijo na področju osebnega računalništva. Mac je za vselej spremenil svet računalništva z vpeljavo grafičnega uporabniškega vmesnika, miške in še marsičesa drugega. Za razliko od številnih vrstnikov iz tistega časa Mac živi še danes in še naprej postavlja nove mejnike glede tega, kaj osebni računalniki ponujajo in zmorejo.
Bo leto 2004 zares leto, ki bo spremenilo računalniška namizja?
Osebni računalniki so se po skoraj četrt stoletja razvoja znašli na razpotju. Se bodo preselili v uporabnikov žep, dnevno sobo ali pa bodo morda pristali v kuhinji?
Po dolgih letih špekulacij, ugibanj, lažnih informacij in, kot kaže, dobro prikritega razvoja (ter strategije), se je vendarle zgodilo to, kar je bilo še do nedavnega domala nepredstavljivo - Apple je najavil, da bo svoje računalnike v prihodnje zasnoval na Intelovih procesorjih. Toda zakaj ravno zdaj in kakšne bodo posledice? Kot se spodobi za dobro režiran film, ali, če želite, premeten tržni pristop prodornega podjetja, kakršno je Apple, bomo odgovore dobivali postopoma, v obrokih.
Arhiv
Po avtorjih
Vsak teden najpomembnejše iz sveta tehnologije, izbrano v uredništvu Monitorja.
Prijavi se na noviceAli pa naroči revijo – tiskano in na spletu.