Vladimir Djurdjič: Vse najboljše za rojstni dan, Mac

Vladimir Djurdjič: Vse najboljše za rojstni dan, Mac
Objavljeno: 10.9.2005 20:46 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2004

Januarja je minilo 20 let, odkar je Apple predstavil svoj prvi osebni računalnik Macintosh in s tem opravil drugo veliko revolucijo na področju osebnega računalništva. Mac je za vselej spremenil svet računalništva z vpeljavo grafičnega uporabniškega vmesnika, miške in še marsičesa drugega. Za razliko od številnih vrstnikov iz tistega časa Mac živi še danes in še naprej postavlja nove mejnike glede tega, kaj osebni računalniki ponujajo in zmorejo.

Macintosh zagotovo sodi med največje urbane legende sodobnega časa, saj ne gre zgolj za računalnik, temveč pogosto (resda predvsem v preteklosti) tudi za statusni simbol, izraz življenjskega sloga in celo modni predmet. Gre za dolgoletno družino izdelkov, ki so v različnih časovnih obdobjih izrazito zaznamovali trenutni tehnološki napredek in s sabo pogosto pripeljali številne inovacije. Dolgo časa so glede tega vidika računalniki PC capljali za računalniki družbe Apple, po mnenju mnogih pa je tako tudi danes.

Razlogi za velik in dolgotrajen uspeh ležijo v različnih elementih, ki zaznamujejo računalnike Macintosh. Maci so posebneži navzven in navznoter, saj je oblikovanje vsaj tako pomembno kakor sama tehnologija. Pa tudi s tehnološkega zornega kota so zlasti v zadnjih letih Maci še naprej avantgardne naprave, ki uvajajo nove in nove sestavine. V zadnjih letih so tako prvi med osebne računalnike uvedli zapisovalnike DVD, hitre vmesnike (firewire, Wi-Fi,...) in v zadnjem letu tudi 64-bitno računalništvo na mizi. Pogosto je v ospredju tehnična odličnost, pred racionalno kombinacijo opreme in cene. Na prvem mestu je uporabnik, ne pa korporativna logika in proračun.

Prav zato je Mac daleč bolj uspel kot osebni računalnik za domačo rabo in na nekaterih vertikalnih področjih (založništvo, oblikovanje, video, glasba...) kakor pa kot delovna postaja za poslovno rabo v podjetjih. Težko boste videli uporabnike Macov, ki bi te računalnike pretežno uporabljali za knjigovodstvo in računovodstvo. Zato pa jih boste našli v domala vsakem oblikovalskem in glasbenem studiu. Pa še marsikje drugje.

20 let obstoja Macintosha je zaznamovalo tudi večno tekmovanje z računalniki PC, zlasti v obdobju, ko je tudi ta konkurenčna platforma dobila grafični vmesnik in miško. Prav ta preobrat modelov PC je pomenil zmagoslavje koncepta osnovnega Macintosha, ki pa ga je Applu uspelo le delno unovčiti. Žal se je še enkrat pokazalo, da na koncu ne zmaga tisti, ki je bil prvi, temveč tisti, ki zna stvar najbolje posnemati in najceneje proizvesti.

Mnogi menijo, da je Apple Macintosh ostal nišni izdelek predvsem zaradi strategije, ki jo je izbral Apple. Danes so na področju osebnih računalnikov praktično edini, ki razvijajo in proizvajajo vse glavne gradnike - strojno opremo in operacijski sistem. Če se ozremo drugod po svetu, danes skoraj ne najdemo več takega primera, vsaj uspešnega ne. Še večjo omejitev rasti platforme pa so izbrali z odločitvijo, da operacijskega sistema ne bodo dajali drugim izdelovalcem železnine, ki bi lahko z združljivimi računalniki odpirali nove tržne niše in s tem večali celotni tržni delež Macom ali Mac podobnim računalnikom.

Resnici na ljubo je Apple v sredini devetdesetih to celo storil z nekaj manjšimi pogodbenimi partnerji, toda kakega velikega uspeha pri tem ni dosegel. Še več, izkazalo se je, da je prav v tistem obdobju bila to za Apple v dolgi zgodovini najbrž ena najnižjih točk, tako glede prodajnih uspehov kot tudi glede perspektive za prihodnost. Razmere so zahtevale korenite spremembe in Apple se je odločil za vrnitev h koreninam: računalnike zopet izdelujejo sami, na čelo podjetja pa so zopet postavili Steva Jobsa, legendo, ki je ustavila tako Apple kot Mac.

In Apple je nato zopet uspel. Ne samo preživel, čeprav so mu nenehno vsi po vrsti obetali konec, temveč celo napredoval v stabilno podjetje z vizijo in lojalnim krogom (navdušenih) uporabnikov. Če na Mace gledamo s perspektive celotnega trga, je tržni delež sicer majhen (vrti se pod 5 % celotnega trga osebnih računalnikov), toda med posameznimi znamkami je še vedno v samem vrhu. Podjetje pa je uspelo zagnati tudi druge izdelke, ki niso nujno vezani na sam Mac (beri iPod, iTunes,...) in to mu daje dolgoročno trdnost.

Mnogi menijo, da je vnovični vzpon družbe Apple in Macov predvsem zasluga Jobsa, ki vselej veliko tvega, vendar je doslej požel precej več, kot je posejal. Dokazal je, da se da podjetje voditi tudi z žarom in vizijo napredka, ne zgolj z obvladovanjem stroškov in nižanjem cen. Maci so danes povprečno precej dražji od (čez palec) primerljivih računalnikov PC, pa se kljub temu dobro prodajajo. Dosegli so, da jih vsi tekmeci (Windows, Linux) le delno ogrožajo, vsaj za zdaj. Apple pa se lahko vselej prilagodi. Že dolgo časa je znano, da imajo v laboratorijih delujoč MacOS, ki omogoča delovanje tudi v računalnikih z arhitekturo x86, vendar tega zavestno ne nameravajo tržiti. Tehnologijo pa imajo za rezervo, za nekakšnega jokerja, ki bi ga izkoristili, če bo treba.

Kot smo že večkrat zapisali, je uspeh računalnikov Mac nekoliko zaobšel Slovenijo. Apple je sicer pri nas navzoč že vrsto let, a predstavlja še manjšo nišo kakor drugod po Evropi, kaj šele v ZDA. Razlog gre iskati predvsem v razmeroma slabi distribuciji in majhnemu vložku v trg (Slovenija je pač majhna).

Dejstvo je, da je Applu v zadnjih letih zopet uspelo doseči položaj, ki ga je imel v osemdesetih in začetku devetdesetih. Podjetje je vnovič v ospredju in do neke mere diktira tehnološki razvoj. Lep dokaz v zadnjem času je storitev za prodajo digitalne glasbe iTunes, ki kaže celotni industriji, kako se temu streže. Ambicije podjetja pa so še večje, saj si želijo uspeti tudi na poslovnem področju, pri strežnikih, pomnilniških sistemih in sodobnih omrežnih tehnologijah, kot je razpredeno računalništvo.

Osebno se mi zdi zelo pomembno, da je Apple s svojim 20 let starim Macom dokazal nekaj pomembnih stvari. Kot prvo nedvomno to, da tehnološki napredek še vedno šteje in ni vse samo povezano z izrazi, kot so ROI, TCO in drugi poslovno usmerjeni merilniki. In kot drugo, da lahko dobra platforma v računalništvu preživi precej več časa, kot si morda predstavljamo. 20 let je skoraj "geološko" obdobje v računalništvu, leta 1984 pa se najbrž tega ni nihče nadejal. Tretja pomembno spoznanje pa je, da je v sodobnem svetu še vedno dovolj prostora za "drugačne" izdelke in uspeh ni nujno vezan na najbolj razširjeno tehnologijo. Dokler bo tako, bo računalništvo še vedno zanimivo področje, polno sprememb. Torej, vse najboljše za rojstni dan, Mac, in na naslednjih 20 let!

Maci so posebneži navzven in navznoter, saj sta oblikovanje in design vsaj tako pomembna kot sama tehnologija.

Mnogi menijo, da je vnovični vzpon družbe Apple in Macov predvsem zasluga Steva Jobsa, ki vselej veliko tvega, a je doslej požel precej več, kot je posejal.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki