Vladimir Djurdjič: Jabolko, ki vendarle ni padlo daleč od drevesa

Po dolgih letih špekulacij, ugibanj, lažnih informacij in, kot kaže, dobro prikritega razvoja (ter strategije), se je vendarle zgodilo to, kar je bilo še do nedavnega domala nepredstavljivo - Apple je najavil, da bo svoje računalnike v prihodnje zasnoval na Intelovih procesorjih. Toda zakaj ravno zdaj in kakšne bodo posledice? Kot se spodobi za dobro režiran film, ali, če želite, premeten tržni pristop prodornega podjetja, kakršno je Apple, bomo odgovore dobivali postopoma, v obrokih.

Kdor že nekaj časa spremlja dogajanja v računalniškem svetu, se bo zagotovo spomnil, da so govorice o Applovem prehodu na Intelovo arhitekturo stare domala že toliko časa kot sami osebni računalniki. Zdi se mi, da so se prvič pojavile že sredi osemdesetih. In vendarle se iz vsega skupaj ni izcimilo prav nič. Zdelo se je, da bo zamisel ostala zapisana v zgodovino kot nekakšen mit.

In nato presenečenje nad presenečenji, uradna potrditev, ki je prišla kot strela z jasnega. Še posebej zato, ker je novica ostala skrivnost domala do zadnjega. Ni kaj, kapo dol, Apple. To je nekaj, kar v času intreneta, blogov in elektronske pošte ne uspe skoraj nikomur več v tej industriji - še samemu Applu ne (spomnimo se samo groženj bloggerjem, ki so objavili podatke o nenajavljenih izdelkih).

Tokrat ni bilo tako. Še celo več: Steve Jobs je na eni od tiskovnih konferenc, povezanih z najavo, razkril, da projekt "MacOS na Intelu" že skoraj pet let razvijajo kot delujočo alternativo. V javnost so sicer občasno pricurljali drobci, ki pa so jih zlahka utišali s sklicevanjem na "mitologijo", ki obkroža Apple.

Toda, če je Apple to imel pripravljeno že vrsto let, zakaj so se odločili za prehod prav zdaj? Zdaj, ko podjetje pravzaprav odlično živi in je prodaja spet zelo dobra, celo odlična (resda najbolj zaradi iPodov). Napol uradna razlaga je, da naj bi bil Apple že dalj časa precej nezadovoljen z IBMovim razvojem procesorjev PowerPC. Poleg tega, da so začeli zaostajati za tekmeci po delovnih taktih in uporabi naprednih tehnologij, naj bi imeli resne arhitekturne težave in slabo razvojno pot za naprej. Največ kritik doživlja poraba energije, zaradi česar je menda Apple povsem opustil zamisel o rabi pete generacije (G5) v prenosnih računalnikih.

Toda kljub tej razlagi nova smer preseneča, saj je IBM prav nedavno skupaj s Toshibo predstavil procesor Cell, ki bo poganjal igralno konzolo Sony PlayStation 3, mnogi pa so ga že videli kot temelj za prihodnje računalnike družbe Apple (resda v kakšni še zmogljivejši različici). Preseneča tudi dejstvo, da se Apple ni odločil le za delni prehod na novo arhitekturo in s tem morda politično bolj korektno (pa morda tudi taktično pametnejše) sodelovanje z dvema partnerjema. Namesto tega nameravajo v letu in pol opraviti praktično popolni prehod.

Zanimivo vprašanje je tudi, zakaj je Apple najavil prehod na Intelove procesorje leto dni pred dejanskimi izdelki. Uradno naj bi na ta način dali dovolj časa razvijalcem za pripravo združljivih programov. Toda tovrstne možnosti izdelovalci dajejo partnerjem praviloma v tajnosti, ob podpisu posebnih pogodb o nerazkrivanju poslovne skrivnosti. Zakaj Apple prehiteva in v tem času tvega, da bodo ljudje nehali kupovati sedanjo generacijo računalnikov v pričakovanju nove Intelove arhitekture?

In kje je pri vsem tem ostal AMD? Dogovor je bil sklenjen zgolj z Intelom in ne širše z arhitekturo x86. Nekateri so (bolj ali manj hudomušno) namignili, da to pomeni, da imata Apple in Intel precej več za bregom, kakor želita povedati v tem trenutku. Nekateri gredo tako daleč, da govorijo celo o možni združitvi podjetij. To je najbrž posledica evforije ob najavi novih partnerjev in resnejši koraki v tej smeri so malo verjetni. Intel bi namreč več zgubil kakor pridobil.

Kaj je torej lahko pravi razlog za prav tak prehod in prav ta hip? Poznavalci razmer v industriji se hitro ozrejo proti Microsoftu. Čeprav velikan s področja programske opreme pri najavi ostaja bolj ali manj ravnodušen in izraža celo zmerno podporo, je v ozadju, kot kaže, nekaj več. Toda na zadevo moramo gledati z druge plati, ne v luči večnega rivalstva Apple-Microsoft.

Kaj pa, če se odnosi med Intelom in Microsoftom ohlajajo? Intel je menda zelo jezen na Microsoft, ker je ta v zadnjih dveh letih eksplicitno podprl AMDjeve posebnosti. Intel je zato moral domala čez noč zavreči nekaj razvojnih ciklov in hitro zagotoviti vsaj delni odgovor na tehnologijo tekmeca. Takega koraka od Microsofta najbrž niso pričakovali. Poleg tega Intel potrebuje nove vire zaslužka, nov zagon, ki bi spet zagotovil prodajo "železnine". Microsoftovi izdelki pa danes prav zadovoljivo delujejo na strojni opremi, ki je stara tri ali še več let. Pomanjkanje inovativnosti ali pohlep?

Splošno dojemanje je, da je Apple naredil odločitev za ta korak. Toda kaj, če je ravno nasprotno - da je Intel končno privolil? Intel bi se sicer lahko odločili za Linux, kjer je eden od vidnejših podpornikov, toda Apple je povsem nekaj drugega - nekaj mogočnega, kar lahko Microsoftu pošlje jasno sporočilo - "vidiš, pa imamo resno alternativo".

Toda s tem špekulacij še ni konec - vsaj mojih ne. Eno glavnih vprašanj pri tej najavi je brez dvoma, ali bo MacOS deloval le v Applovih računalnikih ali pa ga bo mogoče uporabljati v vseh računalnikih, združljivih s PC. Apple je (za zdaj) glede tega povsem jasen - MacOS za Intel bo deloval le na strojni opremi Apple.

Toda v isti sapi se v množici informacij pojavi še ena zanimiva. Razvojni komplet, ki vsebuje tudi razvojno različico MacOS X za Intelove procesorje, deluje menda na kateremkoli računalniku PC. Še več, komplet se je pojavil na P2P strežnikih, Apple pa, kot kaže, to potiho tolerira. Poznavalci trdijo, da je Apple zagotovo razmišljal o tem in da je to bržkone dobro pretehtan korak, brezplačna reklama, ki širi potencialni krog kupcev.

Iz vsega skupaj je moč sklepati, da je v ozadju najave partnerstva Apple-Intel precej več, kakor bi sprva sklepali. Prav tako je mogoče, da bosta eden ali drugi partner spreminjala strategijo in pravkar izrečene podrobnosti odločitve, pač ob morebitni spremembi zunanjih dejavnikov. Toda nekaj je jasno - za uporabnike je ta korak dober. Menim, da lahko spodbudi novo konkurenco med podjetji in v preteklosti je to bilo vedno pomembno gibalo razvoja. Tokrat, kot kaže, ne bo prav nič drugače.

Zakaj Apple prehiteva in v tem času tvega, da bodo ljudje nehali kupovati sedanjo generacijo računalnikov v pričakovanju nove Intelove arhitekture?