Vsi ljudje vse vedo

Vsi ljudje vse vedo
Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2006

15. januarja je prosta spletna enciklopedija Wikipedija praznovala peti rojstni dan. V tem kratkem času ji je uspelo po obsegu prehiteti in po kakovosti skoraj dohiteti enciklopedijo Britannico z več kot dvestoletno tradicijo. A nekatere afere Wikipediji v zadnjem času načenjajo ugled in utegne se zgoditi, da bo postala žrtev lastne velikosti in odprtosti.

Wikipedija je čedalje bolj priljubljen vir informacij in v najuglednejši naravoslovni znanstveni reviji Nature so se konec lanskega leta odločili, da jo bodo primerjali z enciklopedijo Britannico. Strokovnjakom z različnih področij so dali oceniti izbrana gesla iz obeh enciklopedij, pri čemer ocenjevalci seveda niso vedeli, iz katere enciklopedije je posamezno geslo. Gesel z različnih področij znanosti niso izbrali povsem naključno, temveč so pazili, da so bila približno enako podrobno opisana v obeh enciklopedijah. Za povrh so nekatera tudi nekoliko priredili in odstranili dele, ki bi ocenjevalcu lahko razkrili poreklo gesla.

Vsega skupaj so primerjali 42 gesel. V geslih iz Wikipedije so našli 162 napak in nedoslednosti, v Britannicinih pa 123. V brezplačni prosti enciklopediji so torej v vsakem geslu povprečno štiri napake, v dragi tržni pa tri. To se, zlasti za natančnost slednje, zdi hudo veliko, a upoštevati je treba, da so ocenjevalci šteli prav vse napake, tudi najmanjše. Razen za najnatančnejše življenjepisce je na primer povsem nepomembno, ali je bil Mendelejev, avtor periodnega sistema elementov, 14. ali 13. otrok v družini. Resnih napak so našli neprimerno manj - v vsaki od enciklopedij vsega skupaj štiri.

Kakor vedno lahko statistične rezultate beremo različno. Ko sem si jih natančneje ogledal, sem recimo opazil, da v Wikipediji ni malo gesel, ki so boljša od tistih v Britannici. V geslu o kvarkih je, recimo, v Britannici kar 5 napak, v Wikipediji pa nobene. Med 42 pregledanimi gesli sta v Britannici samo dve brez napak, v Wikipediji pa štiri. Kakorkoli obračamo, zelo ugoden izid za Wikipedijo.

A vse ni tako rožnato in ni malo takih, ki menijo, da bo Wikipedija postala žrtev svoje odprtosti. Očitno namreč postaja, da čedalje več uporabnikov interneta odkriva, da lahko kar sami pišejo in popravljajo Wikipedijina gesla, in vedno več jih to tudi počne.

Lanskega decembra se je, recimo, izkazalo, da je nekdo z lažnimi podatki "dopolnil" geslo o Johnu Seigenthalerju, nekdanjem tajniku Roberta Kennedyja, in ga vpletel v umora bratov Kennedy. Še huje se je godilo norveškemu predsedniku vlade Stoltenbergu, za katerega je v Wikipediji kratek čas pisalo, da je bil obsojen zaradi pedofilije.

Taka in podobna blatenja seveda niso nič novega, a so bila doslej praviloma le na obskurnih spletnih straneh in različnih forumih, kjer lahko s svojo glavo misleči bralec takoj posumi, da gre pač za neutemeljeno pljuvanje. Čisto nekaj drugega je, če kaj takega prebere v enciklopediji, ki naj bi se primerjala z Britannico.

Odprto ostaja vprašanje zasebnosti. Januarja letos je sodišče v Berlinu odredilo začasno zaprtje nemške različice Wikipedije, ker je v njej nekdo objavil pravo ime legendarnega nemškega hekerja hrvaškega rodu s partizanskim imenom Tron, ki so ga leta 1998 našli obešenega v nekem berlinskem parku. Njegovi starši, ki nad objavo imena niso bili navdušeni, bi sicer lahko ime tudi kar sami izbrisali, a ker bi bilo to bržkone Sizifovo delo, saj bi ga drugi lahko takoj znova napisali, so se odločili za sodno pot.

Sodišče se je znašlo v težavah, kajti po eni strani zakoni o varstvu zasebnosti načeloma veljajo tudi v spletu, v praksi pa jih je tam tako rekoč nemogoče uveljavljati. Tu je še vprašanje krajevne pristojnosti in nemška Wikipedija je nemoteno dosegljiva na ameriškem naslovu de.wikipedia.org.

V Wikipedijo lahko vsakdo napiše karkoli, tudi laž ali izmišljotino. Zagovorniki Wikipedije se tega sicer dobro zavedajo, a pravijo, da budni uporabniki večino napak hitro popravijo. Žal so zagovorniki različnih kvaziznanstvenih "teorij" praviloma vztrajnejši od pravih strokovnjakov.

Prav to, da lahko kar vsakdo popravi geslo, marsikaterega strokovnjaka odvrne od tega, da bi geslo sploh napisal ali popravil. Kar predstavljajte si, recimo, nobelovca, ki se z vso resnostjo loti popravkov in naslednji dan ugotovi, da mu jih je izbrisal mulček, ki je ravno imel pet minut časa.

Kakšna je torej prihodnost proste enciklopedije? Jo bosta pokopali lastna velikost in odprtost, ali pa bo prav zaradi tega dokončno izpodrinila klasične tržne tekmice? Ustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales je decembra nekoliko spremenil pravila in novih gesel ni več mogoče pisati anonimno. A to je le lepotni popravek, saj resničnosti podatkov, potrebnih za registracijo, ne preverjajo, poleg tega je mogoče dosedanja gesla še vedno popravljati anonimno. Sprememba pravil zato težav najverjetneje ne bo niti posebej omilila, kaj šele odpravila.

Za drugačno rešitev se je odločil soustanovitelj Wikipedije Larry Sanger. Njegov novi projekt je Digital Universe (www.digitaluniverse.net), nekakšna moderirana različica Wikipedije, ki naj bi začela delovati v nekaj mesecih. Prispevke bo prav tako lahko pisal kdorkoli, objavljeni pa bodo šele, ko jih bo pregledal in odobril urednik, strokovnjak za posamezno področje.

Nekako tako je bila pravzaprav zastavljena že Wikipedijina predhodnica Nupedia, ki pa nikoli ni prav zaživela. Resno urejanje namreč zahteva čas in ker čas strokovnjakov bodisi ni brezplačen ali pa ga je premalo, je vprašanje, kako se bodo Digitalnemu vesolju izšli računi. Morda bi bilo še najbolj smiselno začeti kar z uredniškim obdelovanjem Wikipedije. Vsako pregledano in odobreno geslo bi zaklenili. Sicer bi ga še vedno lahko vsakdo popravljal, a popravki bi bili objavljeni šele po tem, ko bi jih odobril urednik. Ker bi tako urejanje zanesljivo naletelo na nasprotovanje številnih pravovernih zagovornikov prostega spleta in koncepta wiki, bi verjetno morali narediti dve različici Wikipedije, prosto in urejeno.

Ali pa se bo morda v enciklopedične posle vmešal Google. Njegov sistem vrednotenja pomembnosti posamezne spletne strani bi namreč lahko bil ključ do uspešnosti proste enciklopedije, v kateri bi lahko vsakdo pisal in popravljal gesla, PageRank pa bi na podlagi povezav, števila citatov, uglednosti avtorja in kar je pač še primernih meril, ocenjeval verodostojnost posameznega gesla oziroma njegove različice.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Čedalje več uporabnikov interneta odkriva, da lahko kar sami pišejo in popravljajo Wikipedijina gesla, in vedno več jih to tudi počne.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki