Po VDSL zdaj tudi ADSL 2+

Po VDSL zdaj tudi ADSL 2+
Objavljeno: 27.2.2006 17:50 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Marec 2006

Po dobrem letu preizkušanja menda čisto zares kaže, da smo (ko to pišem, bi bilo morda bolj varno zapisati "bomo") končno dočakali Telekomovo nadgradnjo širokopasovnega ADSL - ADSL 2+. Zaenkrat sicer le na 200 vozliščih po Sloveniji, pa vendar. Sistem po navadni telefonski parici teoretično omogoča hitrosti do 24 Mb/s v smeri k uporabniku in do 1 Mb/s v nasprotni smeri.

Naši prvi preizkusi, kot poročamo v članku na naslednjih straneh, te hitrosti potrjujejo, res pa je, da so dejanske hitrosti (in morebitne težave) močno odvisne od kakovosti in "čistosti" Telekomovih paric. Tako kot imajo oz. imamo nekateri težave s povezavo prek T-2, imajo nekateri poskusni uporabniki hude težave tudi s Telekomovim ADSL 2+. Kako gre na tem področju Voljatelu, ki je s ponudbo hitrih povezav ADSL 2+ začel še pred Telekomom, še ne vemo. Zanimivo pa je, da njihov tehnični direktor pravi, da so izbrali ADSL 2+ (in ne VDSL kot T-2), ker je ta sistem menda manj občutljiv za motnje na paricah.

No, težav s paricami bo dokončno konec šele, ko bomo tako daleč, da se bomo ločili od starih, n-krat "štukanih" bakrenih paric in prešli na optiko. Do tega, da bo optično vlakno povlečeno ravno do vsakega uporabnika, je sicer še daleč, in to tudi v bolj razvitih deželah, pa vendar, nekaj se v tej smeri vendarle dogaja. T-2 ima na svoji spletni strani že cenik za povezave prek optičnih vlaken, ki mu dosedanji ponudniki zagotovo pravijo "dumpinški". Res pa je, da so oz. bodo zaenkrat na voljo le v Kranju, ki ga je v ta namen lani prekopalo podjetje Gratel. No, prve izkušnje nekaterih uporabnikov (med njimi tudi našega sodelavca) kažejo, da se T-2 tudi na tem področju nekoliko prehiteva - že obljubljeni priklop celotne poslovne zgradbe je že bil enkrat prestavljen. Bomo videli, kakšna bo uporabniška izkušnja na koncu.

Sicer pa smo se tokrat kot teme številke lotili grafičnih kartic, dela strojne opreme, ki vse bolj zanima le in izključno igričarje. Pri poslovnih računalnikih nas pač ne zanima, koliko slik na sekundo zna vgrajena kartica prikazati v igri F.E.A.R, za današnjo mladino pa je to skorajda ključnega pomena. Tako zelo ključnega, da so v dodatno pohitritev grafičnega podsistema voljni vložiti zneske, ki močno presegajo ceno povprečnega poslovnega računalnika. Menda bodo kmalu na voljo grafične kartice, ki bodo stale 1000 dolarjev, za najbolj zagrizene pa bo še vedno na voljo vgraditev dveh takih kartic. Na mladih svet stoji, bi lahko ponovili, in to v računalništvu še kako drži. Vedno hitrejši procesorji in vedno hitrejše grafične kartice v poslovnem svetu pač niso več zanimive teme...

Gotovo pa je tam aktualna odločitev o varovanju krajevnega omrežja, tema, ki smo se je lotili, ko smo primerjali različne strojno programske rešitve v tej smeri. Je bolje postaviti požarni zid na podlagi Linuxa (ali morda OpenBSDja) in imeti na dosegu roke guruja, ki ga bo vzdrževal, ali se je bolje opreti na "resne rešitve", kot je Cisco, in na sistemske inženirje, ki delajo za "resne" denarje? Ali pa je bolje izbrati kakšno rešitev vmes?

Računalnike pa poleg poslovnega sveta in mladine uporabljajo tudi - naši najmlajši. Mnenja o tem, ali jih je za računalnik (za katerega so mnogi še vedno prepričani, da povzroča najmanj raka) smiselno posaditi v res rani mladosti, so deljena, dejstvo pa je, da je na trg silno veliko programske opreme, ki je primerna za otroke od treh let naprej. Nekaj smo je našli tudi na slovenskem trgu, čeprav je večina žal že zastarela in na novejšem Windows XP ne deluje.

Nekako mejno področje, s katerim se računalništvo ukvarja zadnjih nekaj let, je GPS oz. Global Positioning System. Od takrat, ko so ga Američani civilni sferi toliko sprostili, da je postal dovolj natančen za resno uporabo, se je na trgu znašla množica naprav, pa tudi zemljevidov, ki danes pomagajo pohodnikom, jadralcem, turistom, ne nazadnje tudi gobarjem. V tokratni številki smo preizkusili nekaj različnih naprav, ki so samostojne, v sklopu ročnega računalnika in celo povezane s telefoni. In spet pristali pri majhnosti Slovenije - prav nobenemu izdelku ni priložen zemljevid Slovenije, le k redkim ga lahko dokupimo. Še več, nekateri se pohvalijo, da so jim priloženi zemljevidi celotne Evrope, uporabnik pa šele ob namestitvi opazi, da se Evropa očitno konča na avstrijskih in italijanskih mejah.

Pa skočimo spet v domači naslanjač - v naši seriji Domači PC smo se tokrat resno lotili ploskih televizorjev, ki jih je tudi v naših trgovinah vedno več. Plazemskih morda nekoliko manj, saj so na voljo le tisti z diagonalo, večjo od enega metra (in zato ustrezno drago), različic LCD pa je kar nekaj. Cene sicer še niso ravno za vsakega smrtnika, pa vendar, nakup klasičnega televizorja bo kmalu postal nelogičen. Preizkusili smo kar nekaj televizij LCD, jih primerjali s plazemskimi različicami in se v tej številki odločili za bolj "teoretičen" članek. V kratkem pa lahko pričakujete tudi članek s konkretnimi rezultati preizkusa.

Naj spomnim še na dva članka, ki sta pisana na kožo tehnično dovzetnejšim bralcem. Članek o novi mobilni tehnologiji HDSPA, ki vas bo poučil, kako kani mobilna industrija pohitriti UMTS, in članek o nadgrajevanju Linksysovih usmerjevalnikov z operacijskimi sistemi iz sveta odprte kode. Slednjega se danes loteva kar nekaj navdušencev in lahko si boste prebrali, da tako početje ni težavno, zna pa biti koristno.

Naj vas, spoštovane bralce, znova spomnim, da je Monitor od prejšnje številke na voljo v dveh različicah - s ploščo DVD, na kateri je vedno tudi film v formatu DVD, in brez nje. O vsebini si lahko podrobneje preberete na naslednjih straneh.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki