Uroš Mesojedec: Splet, spet

Uroš Mesojedec: Splet, spet
Objavljeno: 24.12.2005 03:37 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: December 2005

Novembra 1990 je Tim Berners-Lee izumil spletni strežnik in brskalnik. Petnajstletnica je čas za refleksijo in pogled v kristalno kroglo.

Prispevek g. Berners-Leeja k zgodovini računalništva si nedvomno zasluži priznanje, toda prav zanimivo je, kako daljnosežne posledice je imelo njegovo dokaj preprosto odkritje. V resnici je povezal dve že znani in široko rabljeni storitvi omrežja: protokol za prenos datotek in označevalni jezik, obe sta bili tisti čas dobro znani in popolnoma nevznemirljivi tehnologiji. In prav v tem je kleč. Uspeh spleta je namreč, prav tako kakor uspeh internetnih storitev, v resnici uspeh odprtih standardov.

Za postavitev spletne strani še danes v osnovi ne potrebujemo več kakor povsem navaden urejevalnik besedila. Globalno dosegljivost strani pa nam zagotavlja enoten standard za medomrežno povezovanje, internet. Priročno izbran mehanizem za tvorbo medsebojnih povezav med spletnimi dokumenti prav tako v 90. letu ni bil posebna inovacija. Pravzaprav ga je Vannevar Bush predlagal že tik po drugi svetovni vojni, v programskih paketih iz časa Berners-Leejevega odkritja pa je bil zelo pogosto v rabi znotraj sistemov sprotne pomoči. A povsem drugače je brskati po nekaj sto dokumentih krajevne pomoči, kot pa se zgolj s klikom povezave preseliti na čisto drug konec sveta. Spletna povezava brez omejitev, znana tudi s kratico URL, je bila prvi temelj nezaslišanega uspeha spletnih strani. Drugi, morda enako pomemben element, je bila možnost vključevanja slike. S preprosto oznako je bilo mogoče v besedilo vstaviti poljubno grafiko v enem izmed dveh stisnjenih zapisov, razpoložljiva zmogljivost povezav tistega časa pa jih je še ravno dovolj uspešno stregla na namizje. Tretji, ključni element uspeha pa je bila možnost dodajanja obrazcev. Spletne strani so s tem postale interaktivne. Še danes, petnajst let in več bilijonov obrnjenih dolarjev kasneje, splet temelji na prav teh treh "prvinskih elementih": povezavi, vstavljeni sliki in obrazcu. Zdi se neverjetno, še posebej v računalniškem štetju časa, za katerega je 15 let cela epoha, toda to je še en triumf odprtih standardov. Vsak poizkus lastniških razširitev tega preprostega trojstva, ki bi morda prinesel kratkotrajno korist, se na dolgi rok ni obnesel. Poučna zgodba iz zgodovine spleta je med drugim zloraba patenta za stiskanje podatkov LZW, ki je, vsaj za nekaj časa, ponekod onemogočil uporabo zapisa slik GIF. Spletna skupnost je zato izdelala nadomestek, ki GIF nekajkrat prekaša. Zapis PNG je danes že dejanski standard, ki GIFa ni povsem izrinil edino zaradi kasnejšega odstopa lastnika patenta od resnega pregona kršiteljev. Morda je med vsemi lastniškimi tehnologijami, ki smo jih srečali v spletu, uspelo priti še najdlje spletnim animacijam Flash, ki pa so že našle resen izziv v vzhajajočem odprtem standardu SVG, ki bo Flash, če drugega ne, vsaj držal na kratki uzdi.

Seveda pa ni šlo niti brez srečnih naključij. Eno izmed njih je preživetje Mozille kljub učinkoviti "zadušitvi" enega od pionirjev spleta, podjetja Netscape. Z dokajšnjo gotovostjo torej lahko predvidevamo, da bo splet še nadaljnjih 15 let ostal ena najuspešnejših manifestacij učinka rabe odprtih standardov. Brez skušnjav pa seveda ne bo šlo niti v prihodnje.

Danes se splet preobraža. Postaja nova podlaga, pojav pa naj bi ponazarjala skovanka "Web 2.0" (Splet, spet). Kaj natančno pomeni, se vplivnim možem še ni uspelo povsem jasno dogovoriti, nedvomno pa je med uporabniki spleta in z njim povezanih storitev znova zavel svež veter, ki spominja na konec prejšnjega tisočletja. Prav zaradi že preživete negativne izkušnje prenapihnjenega balona delnic podjetij pika-kom se moramo zavedati, da je vsaj del hrupa okrog vnovičnega rojstva spleta mogoče pripisati tudi veliki želji nakopičenega investicijskega kapitala, ki išče nove priložnosti za plemenitenje. Velik uspeh javne ponudbe delnic Googla in velikanska vsota, s katero je eBay kupil Skype, sta lepo ponazorili, da se balon pika-komov lahko vrne. Spet je čas za špekulacije in marsikdo bo lahko z nerealno, a izvirno in privlačno zamislijo pritegnil milijonske investicije. Vendar pa je večina vlagateljev iz zadnjega zloma kljub vsemu le potegnila poučno lekcijo. Kar poglejmo: nedvomno revolucionarna, izredno inovativna in celo uspešno uresničena zamisel o deljenju datotek skozi protokol BitTorrent je pritegnila "zgolj" dobrih 8 milijonov dolarjev investicije.

Novi splet torej vleče poučne sklepe iz preteklosti in še naprej gradi na temeljih, ki so mu prinesli dosedanji uspeh. Sotvorec skovanke "Web 2.0", Tim O'Reilly, je v svojem spletnem dnevniku poizkusil nazorno ponazoriti, kaj novi splet v resnici je, skozi primerjavo vzorcev in storitev. Stari splet naj bi predstavljalo oglaševanje, kot ga je ponujal DoubleClick, novi splet pa Googlov sistem AdSense. Kakor je nekoč porazdeljevanje bremena prenosa dolgih datotek omogočal Akamai, ga v novem spletu veliko učinkoviteje rešuje BitTorrent. Britannico Online zamenjuje Wikipedia, spletne strani pa dnevniki (blogs), strganje koščkov s spletnih strani (screen scraping) nadomeščajo spletne storitve in natančno določeni programerski vmesniki, najočitnejši spremembi vzorcev rabe spleta pa sta prispevanje namesto objavljanja (participation vs. publishing) in združevanje namesto zadrževanja (syndication vs. stickiness).

Nič ne ponazori kontrasta med starim in novim spletom bolje kakor primerjava prenapolnjenih "dveri", v katere se je izrodila AltaVista, prvi spletni iskalnik, ki je izstopal po kakovosti, in še danes minimalistične spletne strani Googla. Nekoč je bil cilj uporabnika čim dlje zadržati na lastnih straneh, danes najpomembnejša blagovna znamka na svetu dosega neverjeten uspeh tako, da uporabnike naravnost podi stran. Če si zadovoljen, boš spletne strani Googla zapustil že po enem samem kliku.

Porazdeljenost, trdoživost, čezmernost in globalna dosegljivost so še vedno lastnosti, ki zagotavljajo neverjetno privlačnost spleta, vendar se njihova raba izrazito spreminja. In tudi to so nam pripeljali odprti standardi. Ker ključno vodilo prerojenega spleta postaja "pojdi s tokom" namesto "postavi jez", odprti standardi še toliko bolj pridejo do izraza. Upajmo, da današnja stopnja razširjenosti spleta že presega kritično maso, potrebno za to, da se tudi najmogočnejši postavljeni jezovi lahko prebijejo ali da se vsaj glavni tok spelje mimo njih. Novi splet ponazarja in utrjuje tudi to upanje.

Nekoč je bil cilj uporabnika čim dlje zadržati na lastnih straneh, danes najpomembnejša blagovna znamka na svetu dosega neverjeten uspeh tako, da uporabnike naravnost podi stran.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki