Industrija telekomunikacij danes uživa v svoji vseprisotnosti in nepogrešljivosti v očeh strank in uporabnikov. A kaj kmalu se bo morala znova dokazovati. Njene sposobnosti in razpoke bo dodobra preveril internet stvari.
Ko človek pomisli na kibernetsko vojskovanje, se mu pred očmi najverjetneje izrišejo podobe ameriške filmske industrije. Zamaskirani posamezniki za prenosniki besno tipkajo in ob pritisku na tipko ENTER kamera preskoči na eksplozijo jedrske elektrarne na drugem koncu sveta.
Izbira za podjetje najprimernejše programske rešitve upravljanja odnosov s strankami lahko močno izboljša sodelovanje s strankami in med zaposlenimi, poveča produktivnost in prodajne številke ob sočasnem povečanju zadovoljstva vseh vpletenih. CRM torej potrebuje sleherno podjetje, mi pa smo si ogledali, kako ga pravilno izbrati in uvesti v poslovanje.
V prodaji in trženju je treba uporabiti vse, kar imajo podjetja na voljo – povpraševanja, podatke o strankah in pretekli prodaji, odzive strank, povezave, namige, obstoječa razmerja in, seveda, tehnologijo. Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so se precej dobro namnožili tudi v slovenskih podjetjih.
Pri odločitvi za rabo sistema CRM velja izbrati takega, ki se lahko prilagodi konkretnim potrebam podjetja. Prodajno in podporo osebje bo namreč najbolj učinkovito takrat, ko bo imelo na voljo orodje, popolnoma prilagojeno svojemu načinu dela.
Gradimo varnejši svet
V svetu elektronov in bitov na nas prežijo številne nevarnosti, a to ne pomeni, da smo povsem brez moči. Verjetnost, da nas zadenejo nevšečnosti, lahko korenito zmanjšamo z uporabo dobrih varnostnih praks. Nekatere izmed njih so samoumevne, druge bodo še postale take. Nekatere so namenjene rabi doma, druge uporabljajo tudi velike organizacije.
Informacijsko varnost povprečen uporabnik najprej poveže z uporabniškimi imeni in gesli, a je seveda bistveno več kot to. Način izvedbe varnostnih mehanizmov močno vpliva na uporabniško izkušnjo – večinoma jo slabša. Pa bomo v prihodnje sploh še potrebovali gesla?
Še pred petimi leti smo na tehnoloških konferencah poslušali le zmerno optimistične napovedi, da se bo zaupanje v oblačne storitve le počasi večalo in da bo minilo še kakšnih 15 let, da bo oblak postal del našega vsakdana. Kljub temu danes zelo veliko podjetij že shranjuje podatke v oblak ali pa se aktivno spogleduje s to zamislijo.
Ogledali smo si tudi nekaj najboljših fintech praks in kaj prinašajo uporabnikom.
Pred panogo bančništva in financ so veliki pretresi, zanje bodo poskrbela predvsem tehnološka podjetja. Bančništvo kot tako se bo dobesedno znova izumilo, saj bo nova generacija inovativnih podjetij pravila igre v bančnem sektorju raztrgala. Dobrodošli v t. i. fintech svetu.
Informacijske tehnologije so bančništvu omogočile hitrejši razvoj, a zdi se, da ga trenutno tudi najbolj ogrožajo.
Verjetno ste že slišali vic o blondinki in bananinem olupku – brž ko ga zagleda, pomisli, šment, spet bom padla. Če v tem vicu blondinko zamenjamo z banko, vlogo bananinega olupka kaj hitro prevzame tehnologija.
Delovna mesta so dinamična in pogosto spreminjajoča se okolja. Hitrost sprememb je vse večja, o tem priča že pogled v pisarne iz leta 2000. Čeprav je napovedovanje podobe pisarne prihodnosti nehvaležna naloga, je bližnja vizija – moderna pisarna leta 2020 – že bistveno bolj jasna.
Mobilnost zaposlenih in mobilno poslovanje pospešeno postajata prioriteti podjetij, ko se ta spoprijemljejo s programsko opredeljenim in storitveno navdahnjenim poslovnim okoljem. Tisti, ki danes resnično obvladujejo mobilnost in z njo povezane aplikacije, vsebine in storitve, so namreč zmagovalci.
Najnovejše rešitve za skupinsko delo in sodelovanje obetajo precej bolj urejeno delo, zlasti tam, kjer sodelujemo pri številnih projektih in skupinah. V primerjavi s preteklostjo ponudijo preprostejši začetek in vsakdanjo rabo, če le nimamo preveč specifičnih želja. Povezovanje z zunanjimi spletnimi storitvami in viri podatkov, uporaba botov in tesna integracija z mobilnimi napravami so ključni za uspeh na tem področju, polnem konkurentov.
Unistarjev RoglIT je že tradicionalno dogodek, ki vsako leto začne sezono domačih konferenc IT. Letošnji poslovno- izobraževalni dogodek je bil že 12. po vrsti, rdeča nit pa je izpostavila pomen nepretrganega poslovanja.
Pred desetletjem ali dvema se nam še svitalo ni, da bomo uporabniki množično uporabljali mobilne telefone za dostop do spletnih vsebin, iskanje in nakupovanje najrazličnejših izdelkov in storitev. Da bomo v žepu ali torbici nosili prenosno kamero, fotoaparat, digitalno denarnico, spojeno na tiskovino, ki bo imela zmogljivosti strežnika in se bo zmogla brez kabla povezati praktično kamorkoli. Da bomo produktivno delali s »ploščicami«. Čeprav danes mobilne rešitve v priponi pogosto spremlja mala črka »m«, so vse prej kot majhne – mobilnost je velika stvar. In velik posel.
Družba Plutal 2000 je specializiran izdelovalec vseh vrst zapork na področju prehrambne, farmacevtske in kemične industrije. Podjetje z več kot stoletno zgodovino je eden največjih evropskih izdelovalcev zapork, ki konkurenčne prednosti gradi na lastnem znanju in tehnoloških sistemih, procesih ter inženirstvu in merilni tehniki.
Poslovna analitika je ustreznica poživilom v športu. Kaj vse lahko z njo dosežejo podjetja, nam je na dogodku Analytics Experience 2016 pojasnil Wayne Thomson, glavni podatkovni znanstvenik družbe SAS.
V poslovnem svetu se pojma poslovna analitika in poslovna analiza pogosto zamenjujeta ali, kljub očitnim razlikam, celo enačita. Da je zmeda še večja, imamo tu še poslovno inteligenco, ki jo v slovenščino pogosto prevajamo tudi kot poslovno obveščanje ali poslovno odločanje. Zmešnjava? Popolna. A le dokler ne boste do konca prebrali tega članka.
Konec starega in začetek novega leta je že tradicionalno priložnost, da se zazremo v prihodnost in predvsem nastavimo strategijo za nova vlaganja in nadaljnji razvoj. Vse to počnemo zato, da bi ohranili pravo pot in po možnosti našli še kak dodaten element za doseganje večje konkurenčnosti na trgu. V pomoč so nam napovedi, ki jih v tem obdobju opravijo ugledni strokovnjaki analitskih družb, kot sta Gartner in IDC.
Algoritmi umetne inteligence v zadnjem času hitro vstopajo v vse segmente tehnoloških izdelkov in storitev, pri tem pa omogočajo stvari, ki doslej niso bile možne. Od napovedovanja dogodkov do avtomatizacije kompleksnih strojev in pogovora z računalniki v naravnem jeziku. Nekateri že trdijo, da smo na pragu nove revolucije, ki bo med drugim spremenila vlogo ljudi in računalnikov v vsakdanjem življenju. Toda ali lahko umetna inteligenca nadomesti tudi intelektualno delo, kot je na primer programiranje teh računalnikov?
Poplava podatkov ne le duši podjetja, temveč je hkrati tudi žarek upanja, da bomo vsi skupaj nekoč živeli in delali bolje. A le, če nam bo uspelo vpreči tako poslovno analitiko kot »nos« za posel.
Julija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo
Estonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil.
Priiznajmo si, računalniki, programska oprema, informacijska infrastruktura, »oblaki«, vse skupaj počasi postaja tolikšno, tako zapleteno in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvladljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot izobraževalnega in človeškega. Zaenkrat še.
Kot pri gradnji hiše, kjer najprej narišemo načrt in šele nato primemo v roke zidarska orodja, ob snovanju aplikacije sprva praviloma nastane »mockup«. Gre za prototip, ki omogoča testiranje funkcionalnosti sistema, uporabniškega vmesnika in oblikovanja aplikacije. V preteklosti smo vse našteto skušali simulirati na papirju, danes pa nam je na voljo precejšnje število nadvse sposobnih programskih pripomočkov.
Vsak sistemski upravitelj ima svoj komplet orodja, ki mu zaupa in ga vsak dan uporablja. Katera so ta orodja, je precej odvisno tudi od tega, s kakšnim problemi se iz dneva v dan srečuje pri svojem delu, kakšne tehnologije uporablja in vzdržuje in tudi od tega, kaj rad postori »peš« in kaj brez skrbi rad prepusti avtomatizaciji.
Eden največjih izzivov svetovnega spleta je dokazovanje istovetnosti uporabnika. Spletna identiteta je velikokrat izmišljena, občasno projekcija videnja samopodobe, dostikrat skrita pod plašč anonimnosti, ki posamezniku dovoljuje svobodnejše izražanje. Po drugi strani je zagotavljanje istovetnosti uporabnika v spletu zelo zahtevno opravilo, saj je možnosti potvarjanja identitet zelo veliko.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
