Oblikovanje vsega po meri
Danes se nobeno resno podjetje ne loteva razvoja izdelkov brez uporabe programske opreme. Slednja je postala nepogrešljiv del procesa inoviranja, saj inovatorjem pomaga vizualizirati in simulirati nove izdelke.
Načrtovanje je postalo povsem digitalno, kdor si želi vrhunskega izdelka, uporablja napredno programsko opremo. Ta ima večino zaslug, da je razvoj novih izdelkov v zadnjem desetletju postal bistveno hitrejši in natančnejši, obenem pa tudi cenejši. Programska oprema namreč omogoča opravljanje številnih zahtevnih kalkulacij, ki zmanjšajo potrebo po izdelavi prototipov in opravljanju praktičnih eksperimentov. Programska oprema inženirjem, oblikovalcem in razvijalcem pomaga predvsem lažje opravljati in upravljati naloge vseh vrst, nove generacije programske opreme, podprte s tehnologijama strojnega učenja in umetne inteligence, pa bodo še dodatno zvečale učinkovitost, saj bodo ustvarjalcem »brale misli« in poskrbele, da se bodo kar najmanj ubadali s ponovljivimi opravili in nalogami in se osredotočili le na zares pomembne stvari.
Zdi se, da je »kreativna« avtomatizacija v industriji šele na začetku poti. Ne govorim namreč o skrajno optimiziranih proizvodnih linijah, temveč o tem, da kljub vsem računalnikom, digitalnim peresom in programski opremi razvijalci in oblikovalci še vedno porabijo zelo veliko časa, preden svoje načrte ali risbe spravijo v prakso. Ste se kdaj vprašali, zakaj? Zaradi številnih vmesnih členov (beri: drugih strokovnjakov). Pri prenosu informacij in zamisli se namreč veliko podrobnosti izgubi v prevodu. Prevodov pa je zelo veliko. Začne se že pri izvoru: ko gre zamisel iz možganov inženirja/oblikovalca v računalnik, od tam v načrt, skico, dokumentacijo, potem na stroje CNC in v proizvodnjo in montažno linijo. Na vsaki izmed naštetih točk v praksi nastajajo manjše ali večje napake, posledica pa je nastanek neučinkovitosti.
Industrija, posebej tista, ki se baha s kratico 4.0, potrebuje programsko opremo in orodja, ki ji bodo omogočili avtomatizacijo inoviranja. Takrat bodo vse delo tako ali tako opravljali roboti. V praksi smo šele na pol poti, inženirji in oblikovalci so osvojili geometrijo (2D in 3D). A to še ni dovolj. Kje so še materiali, izdelavni postopki itd. V prihodnosti bomo izdelke po meri preprosto 3D natisnili, pa naj bodo to superge, medicinski pripomočki ali pa kar novo domovanje. 3D tiskalniki so za industrijo nekakšen blagoslov, saj z njihovo pomočjo inženirji izdelajo tudi geometrije, ki jih prej niso mogli. Za dodatno preseganje mejnikov pa skrbi razvoj novih materialov, ki omogoča, da ima (natisnjeni) izdelek različne mehanske, električne in fizične lastnosti. Slednje v inženirski svet prinaša korenit zasuk v razmišljanju in delovanju, saj je delo oblikovalcev in razvijalcev do nedavna temeljilo na predpostavki, da ima material točno določene lastnosti. Po novem bo drugače, izdelek bo lahko imel zelo različne lastnosti, saj ga bodo sestavljali materiali, ki iz točke v točko spreminjajo lastnosti. Izdelek bo lahko obenem trd in mehek na posameznih delih. Razvoj programske opreme pa bo poskrbel, da bo še pameten. Drži, industrija je šele začela praskati po površini mogočega.
