Čeprav se po trditvah izdelovalcev trg zmogljivejših črno-belih laserskih tiskalnikov krči zaradi barvnih različic, ostajajo prvi pomemben del marsikatere pisarne. Nashuatecov SP5100n je standarden predstavnik teh delovnih strojev. Gre za hiter in zmogljiv tiskalnik, kot nakazuje zadnja črka v imenu, pa je opremljen tudi z omrežnim vmesnikom. Uporabo slednjega toplo priporočamo, saj je tiskalnik med delom nadpovprečno glasen.
Toshibin elegantni prenosnik Satellite Pro U300 se na slovenskih straneh oglašuje kot "ultraprenosnik". Razlog za to je seveda njegova sorazmerno majhna teža, saj tehta slaba dva kilograma (oziroma natančno 1,99 kg). Povod za prenosljivost je 13,3-palčni zaslon TruBrite, ki pa se na močnejši svetlobi ne obnese najbolje, saj v njem vidimo preveč odseva. Drugače se obnese dobro, premore pa ločljivost 1280 × 800 pik. Prenosnik deluje zelo dobro, vsaj dokler ga ne primemo v roke; takrat pa opazimo negativno stran nižanja teže. Plastična masa na desni strani prenosnika se prav neokusno upogiba, krivec pa je predvsem optična enota DVD. Zaradi nizke teže so izbrali razmeroma nizko enoto, ki bi potrebovala še nekaj več ojačitve. A v Toshibi so nad njo vgradili še režo Express card, ki položaj še poslabša.
MSI oglašuje svoj Megabook VR 600x kot najboljšo izbiro za prvi prenosnik, uvršča pa ga v svoj cenejši razred. Na to kaže tudi izbira procesorja. Gre za Intelov Celeron M 440, ki deluje s taktom 1,83 GHz. Procesor je zasnovan na Intelovi seriji Core Solo, od katere se razlikuje po polovičnem drugonivojskem pomnilniku L2 in temu, a nima varčevalne tehnologije SpeedStep. V preizkušenem prenosniku ga podpira 2 GB pomnilnika, kar je za ta razred nadpovprečno in vsekakor dobrodošlo.
Olympus ima v svoji seriji lično oblikovanih fotoaparatov, imenovani "Mju", že nekaj časa tudi modele, ki so vodotesni in odporni proti padcem. Ne gre za kake velike, z gumo obložene modele, temveč za tanke, žepne aparate z res kakovostnimi in trdimi ohišji. Najnovejši tak model ima oznako 790 SW. Z njim lahko brez težav fotografiramo pod vodo (do treh metrov globine), Olympus pa pravi, da preživi padec s poldrugega metra višine in to lahko brez zadržkov potrdimo.
Lenovova serija prenosnikov N (ne gre torej za Thinkpade) naj bi združevala zmogljivosti in širok zaslon z ugodno ceno. Po prvem vtisu sodeč, jim je kar uspelo. Z oblikovanjem prenosnik resda ne bo pritegoval pogledov, ker deluje skoraj dolgočasno, je pa zato izdelava res kakovostna. Še najbolj nas je navdušila tipkovnica, tu je Lenovo (kot pred njim IBM) še vedno pred konkurenco. Škoda le, da sta še vedno zamenjani tipki "Fn" in "Ctrl" v spodnjem levem kotu, kar bo motilo predvsem uporabnike, ki veliko uporabljajo bližnjice na tipkovnici. Prenosnik premore tudi spletno kamero ločljivosti 1,3 MP in bralnik prstnih odtisov.
Epson brizgalni tiskalnik Stylus D120 trži kot alternativo majhnim laserskim tiskalnikom, namenjenim predvsem domačim uporabnikom in majhnim pisarnam (mimogrede, s takimi primerjavami so bili glasni že pred leti, s starejšimi modeli Sytlus). Tiskanje naj bi bilo hitro in kakovostno, hkrati pa cenovno primerljivo z laserskim izpisom. Tiskalnik je sicer elegantno oblikovan in narejen iz kakovostne črne plastike, na sprednjem delu najdemo le tri tipke (za vklop, menjavo kartuš in prekinitev tiskanja). Tiskalnik je razmeroma lahek (3,9 kilograma), predvsem pa zelo nizek. Na voljo imamo le priklop prek USB, kar je za domače tiskalnike povsem običajno.
Razen foto tiskalnikov se zdi, da navadni brizgalni tiskalniki počasi izginjajo, in to zaradi večnamenskih naprav. To potrjujeta tudi Canonova modela iz družine Pixma, MX310 in MX300. Gre za večnamenski napravi, namenjeni domačim pisarnam, kjer se poleg poslovnih dokumentov tu in tam natisne tudi kaka fotografija, oziroma pošlje faks. Razlika med napravama je le samodejni podajalnik pri modelu MX310. Pri obeh imamo zadaj pladenj za papir, potiskani izdelki pa se odlagajo na pladnju spredaj. Nad slednjim najdemo LCD in nekaj funkcijskih tipk, prek katerih upravljamo tiskalnika.
Canonov S5 je najnovejši model znane serije zmogljivih kompaktnih aparatov, katerih poglavitna odlika je predvsem veliki razpon goriščnic (ali, z drugimi besedami, velik zum). Je naslednik dobro leto starega modela S3, na videz ju skoraj ne ločimo. Zadaj kraljuje večji zaslon (z dveh palcev je zrasel na dva in pol), ki je še vedno vrtljiv, povečali pa so tudi njegovo ločljivost (s 115.000 pik na 207.000 pik). Na zgornji strani fotoaparata pa po novem najdemo nastavek (tako imenovani "hot shoe") za dodatno bliskavico. Fotoaparat lepo sede v roko, na desni je odebeljeno držalo, tipke pa so logično razporejene in hitro dosegljive.
Acerjev model Aspire 5310 meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je cena poglavitno vodilo pri nakupu prenosnika. Navzven se to ne pozna, saj uporablja enako ohišje kot nekateri drugi, zmogljivejši modeli iz serije Aspire. To je lično oblikovano, zunanjost je črna, notranjost pa bela, opazimo pa tudi nekaj manjših oblikovalskih podrobnosti.
Olympusova serija FE je namenjena preprosti rabi, saj se hvalijo predvsem z natančnimi samodejnimi sistemi. Model FE-290 je skoraj povsem pri vrhu te serije, tako po tehničnih zmogljivostih kot tudi po ceni. Njegov najmočnejši adut je nadpovprečno širok objektiv, ki v 35 mm formatu ustreza goriščni razdalji 28 mm. Najdaljša goriščna razdalja je 112 mm (spet ekvivalentno 35 mm formatu), kar pomeni, da aparat premore štirikratno optično povečavo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
