Teme - linux

  • Steam za Linux z več kot 1500 naslovi

    Če bi pred desetimi leti dejali, da bomo Linux postal čisto resna igralna platforma, bi sogovornik le odmahnil z roko. Za strežnike je s stabilnostjo in modularnostjo kot naročen, za igranje iger z razvpito slabo podporo za različno strojno opremo – z drugimi besedami zanič gonilniki – pa daleč od primernega. Danes ima Steam na voljo že več kot 1500 različnih naslovov za Linux.

    Objavljeno: 21.9.2015 05:00 | Teme: igre, linux
  • Varujem podatke, torej jih imam

    O pomenu varnostnih kopij skoraj ni vredno izgubljati besed. Človeške napake, okvare diskov ali diskovnih polj, napake v datotečnih sistemih ali kar sesutja strežnikov so prava mora za vsakogar, ki je imel kdaj opraviti s pomembnimi podatki.

    Objavljeno: 30.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij - avgust 2015 | Teme: linux
  • Zavarujmo se

    Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.

    Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Posebna 2015 | Teme: linux
  • Za glasbenike

    Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.

    Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Posebna 2015 | Teme: linux
  • Linux tudi za video

    Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.

    Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Posebna 2015 | Teme: linux
  • Za grafične med nami

    Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.

    Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Posebna 2015 | Teme: linux
  • Microsoft Office ni edini

    Ker je Linux pogosto v računalnikih za brskanje po spletu in pisarniško rabo, je pomembno, da ponuja dovolj dobre rešitve tudi za to. Ker je za razvoj tega zaslužna predvsem odprtokodna skupnost, ni presenečenje, da je prvo ime v tej kategoriji Libre Office, znani naslednik Open in Star Officea. Na voljo je tudi za druge operacijske sisteme, a je prav v svetu Linuxa prva izbira. To je namreč najpopolnejši paket, saj ga sestavlja sedem modulov za razna pisarniška in podobna opravila.

    Objavljeno: 16.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Posebna 2015 | Teme: linux
  • Ubuntu (menda) napada Android

    Evropejci bomo lahko še ta mesec kupili novo različico Ubuntu telefona, uradno imenovano Aquaris E5 HD Ubuntu Edition.

    Objavljeno: 2.6.2015 14:00 | Teme: Ubuntu, linux
  • Trije večstezni urejevalniki

    Med programi za večstezno urejanje zvoka in podatkov MIDI je najbolj razvit Ardour. Vmesnik tega programa že takoj spomni na kopico podobnih programov za različne platforme. In res,  program ponuja vse, kar je potrebno za produkcijo zvoka in MIDI na več stezah: od snemanja prek urejanja pa do miksanja. Najpomembneje pa je, da se program ponaša predvsem z odličnimi možnostmi usmerjanja in preusmerjanja signalov tako prek učinkov kot tudi do različnih strojnih naprav. O ustvarjanju skupin, vstavljanju učinkov in podobnem verjetno niti ne velja izgubljati besed. Ardour zna brez težav nadzirati zunanje naprave in njihov signal vračati v program ali kar na drugo strojno opremo, ki je povezana z Ardourjem. Seveda so na voljo vsi učinki LADSPA, ki jih premore odprtokodni svet Linuxa, in teh ni malo. O njihovi kakovosti so mnenja deljena, a navsezadnje so lahko tudi o njihovi ceni. Ponavadi res nimajo tako lepih vmesnikov kot v svetu VST ali Pro Tools. Koliko je to vredno, pa presodite sami. Če uporabniku niso dovolj, so podprti še učinki LV2 in Linux VST, za rabo Windows VST pa je treba ustvariti svojo različico Ardour, saj ga osnovna distribucija zaradi zakonov ne podpira. Z nekaj znanja Linuxa in izdatno pomočjo spleta to niti ni tako težavno.

    Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2015 | Teme: linux
  • Slišim Linux

    Delo z zvokom in obdelava zvoka je ena od dejavnosti, ki si jih danes brez računalnikov skorajda ne moremo zamisliti. Prav zvok je tudi eno od področji, kjer so izkaže primernost operacijskega sistema za resnejšo dejavnost v svetu digitalne produkcije. Pomislili bi, da Linuxu tu ne gre dobro, pa ni tako!

    Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2015 | Teme: linux

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

WgtTlaQnT-o

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji