Kamorkoli, dostop do glasbe si izvoli

Objavljeno: 28.4.2010 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Nasveti | Revija: April 2010 | Teme: linux, mp3

Digitalizacija zabavnih vsebin je doživela svojo prvo revolucijo s stiskalnim algoritmom MP3. Od tistih davnih časov je preteklo že veliko vode in primerljivo tej količini se je povečala glasbena zbirka povprečnega računalniškega navdušenca. Format MP3 je priljubljen še danes, čeprav ni več najzmogljivejši. Pravi dedci med informatiki se zato ponašajo z orjaškimi, šarastimi zbirkami popevčic, ki jih ni ravno lahko prenašati naokrog, še teže pa kjerkoli uporabljati.

Že včasih so pravi oboževalci kupovali po dva izvoda najljubših albumov. Predvsem jim je šlo za varnostno kopijo, saj so bile kasete in plošče vse prej kot neuničljive, še pomembnejša pa je bila - prenosljivost. Eni so hoteli poslušati isto mojstrovino na kasetniku in ob kaki drugi priložnosti na gramofonu, spet za druge je bila nirvana predvajanje iste vsebine v spalnici in avtu, ne da bi bilo treba stalno prenašati nosilec. Želja po stalnem dostopu do priljubljene duhovne hrane glasbene sladokusce ni minila niti ob prehodu v digitalno dobo in je precej prispevala k razmahu različnih nosilcev, od disket do CD in DVD ploščkov. V zadnjem času jim ob vsaki pripravi na resnejši dopust ne uide nujno pakiranje zunanjega diska velikosti (vsaj) 500 GB. Če se tudi vi prištevate med take navdušence in so vaši žepi polni ključkov USB, naphanih z glasbo z vsega sveta, potem posluh: pričujoči prispevek vas lahko reši teh tegob. Skupaj bomo postavili pravi pravcati glasbeni strežnik. Od danes naprej bo vaša zbirka ostajala lepo doma, na dopustu pa se boste še vedno lahko naslajali ob njej.

Dober vtis pokvari zunanji videz uporabniškega vmesnika, ki je značilno računalniški: naphan z možnostmi, a vizualno odbijajoč. Predvsem motijo drsniki, ki se jih pri človeških ločljivostih ni moč znebiti.

Namestitev programa Subsonic

Subsonic je program, ki omogoča dostop do večjih količin večpredstavnega gradiva s pretokom glasbe v spletni brskalnik na strani odjemalca. Temelji na javanski platformi in ga je posledično moč zaganjati na različnih operacijskih sistemih (Windows, Mac OS, Linux), kjer je edina njegova zahteva v brskalniku omogočen flash. Zadnja različica za Linux se je med nastajanjem tega članka ponujala v obliki datoteke subsonic-3.9-standalone.tar.gz. Dobite jo na uradni strani projekta www.subsonic.org. Namestitev je preprosta. Najprej arhiv razširimo z gunzip subsonic*.gz in tar xvf subsonic*.tar. Vnesena ukaza nam ustvarita podimenik subsonic na izbranem območju, kjer smo, in ga napolnita z vsebino razširjenega arhiva. Naslednji korak je nastavitev datoteke subsonic.sh, v kateri izberemo vir naše glasbe (pokažemo na imenike, kjer so datoteke za predvajanje), IP naslov in vrata, na katerih bo storitev stregla vsebino. Če niste vešč uporabnik osnovnih tekstovnih urejevalnikov v operacijskih sistemih Linux (npr. vi), lahko ta korak prihranite za pozneje, oziroma uredite potrebno znotraj uporabniškega vmesnika programa Subsonic. Z direktivo ./subsonic.sh zaženemo storitev in, "voila", najhujše je mimo. Brskalnik naperimo na localhost:8080 oziroma na vrednosti, ki smo jih nastavili sami. Pričaka nas prijavni zaslon. Privzeto uporabniško ime in hkrati geslo je admin. Prve tri stvari, ki jih moramo v uporabniškem vmesniku postoriti, so naštete takoj ob vstopu vanj. Za začetek spremenimo upraviteljsko geslo, saj je Subsonic spletni program, ki je navadno dostopen zunaj krajevnega omrežja, kjer so osnovni prijavni podatki sistema vsem splošno znani in s stališča varnosti predstavljajo visoko stopnjo tveganja. Pred prvo uporabo je treba definirati še imenike z glasbo ter omrežne nastavitve, ki jih običajno, ko nimamo posebnih zahtev, pustimo na privzetih vrednostih.

Upravitelj ima nad dogajanjem v sistemu popoln pregled, hkrati pa ga lahko deli z drugimi udeleženci interakcije, če želi. Na vsakem koraku je omogočena medsebojna komunikacija in kaj lahko se zgodi, da prav vaš Subsonic postane pravo malo družabno spletišče.

Zmožnosti

Uporabniški vmesnik programa Subsonic je razdeljen na tri dele, katerih velikosti ni mogoče prilagajati, zato se je tu in tam treba sprijazniti z uporabo drsnikov. Zgoraj je osnovna izbira, levo vsebina glasbenih imenikov in v osrednjem delu trenutno dogajanje. Ob izbiri posamezne datoteke ali albuma najdemo tu informacije o skladbi, izvajalcu, slike in možnosti predvajalnika. Slednji se odlično znajde v vlogi hišnega jukeboxa. Delamo lahko različne sezname predvajanja, uporabimo naključno izbiro skladbe, prenesemo glasbo v krajevni računalnik, komentiramo vsebino in še se kaj najde. Ker vmesnik premore tudi slovenski prevod, je ob ustrezni nastavitvi (Settings/General/Default Language) zlahka razumljiv domačemu uporabniku. Avtorju Subsonica, Norvežanu z imenom Sindre Mehus, je odlično uspela integracija s sorodnimi spletnimi storitvami (računalništvo v oblaku, če že hočete). Tako se ob izbranem albumu kaj hitro znajde grafični prikaz naslovnice, ki se samodejno pretoči s spletišča Discogs. Če ni tako, lahko sliko (ang. artwork) s pritiskom na gumb Spremeni z omenjene spletne strani izberemo sami. Če je tudi tako ne najdemo, lahko pokažemo nanjo z vnosom spletnega naslova. Poleg naslovnice se ob predvajani skladbi prikaže gumb Besedilo. Z njegovo uporabo sistem prikaže besedilo predvajane skladbe ob pomoči storitve Chartlyrics. Za nameček zlahka poiščemo informacije o predvajani vsebini na iskalnikih in spletiščih, kot so Google, Wikipedia, allmusic in Last.fm, saj predvajalnik ponudi uporabniku ustrezne gumbe. Sama uporabniška izkušnja poslušanja glasbe skozi vmesnik sistema Subsonic je primerljiva s programi tipa Windows Media Player, ITunes ali Winamp. Zunanji videz vmesnika je mogoče spremeniti z uporabo kožic oziroma tem (Nastavitve/Splošno/Privzeta tema). Slednje niso nič drugega kot preproste css datoteke, ki so v sistemskem imeniku /subsonic/jetty/1335/webapp/style in jih lahko, če med obstoječimi ne najdemo ničesar, kar bi nam ustrezalo, po želji spreminjamo.

Projekt je že v osnovi večuporabniško zastavljen. Z ukazom Nastavitve/Uporabniki ustvarimo novega poslušalca in ga pri njegovi dejavnosti ustrezno omejimo. Uporabniki datoteke poljubno prenašajo iz sistema in ob dovolj visokih pravicah tudi nalagajo vanj. Komunikaciji med prebivalci našega glasbenega spletišča je namenjen desni del osrednjega zaslona. Na njem so zbrane informacije o glasbi, ki jo posameznik trenutno posluša, in dodana možnost pošiljanja sporočil. Kaj lahko kdo počne, načeloma določi upravitelj, vendar lahko to delo prepusti drugemu uporabniku (Nastavitve/Uporabniki/Nov uporabnik/Uporabnik je administrator). Posamezniku lahko med drugim, ne glede na izvirni posnetek, omejimo vzorčenje glasbe in tako prihranimo širino spletne povezave.

Pretvorba glasbenih datotek deluje sproti ali, kot se temu reče po angleško, "on the fly" - in deluje odlično. Želeli bi si le dostopa do zbirke prek alternativnih odjemalcev, na primer z dodano možnostjo priklopa UPnP (Universal Plug and Play) naprav.

Zunanji dostop

Veliko tega smo že postorili. Imamo usposobljen sistem z več uporabniki znotraj krajevnega omrežja, ustvarili smo zbirko glasbenih datotek in spletišče nastavili za osnovno uporabo. Kitarske zvoke lahko zdaj poslušamo tako v spalnici kot kuhinji. Ker bi se s svojim delom radi pohvalili pred prijatelji in sodelavci, jih je treba v Subsonic nekako vključiti, zato potrebujemo univerzalni dostop do njega. Dodatno delo zahteva predvsem najpogostejši omrežni sestav v slovenskih domovih - usmerjevalnik z odjemalci. Pogosto usmerjevalnik (ang. router) ostane na naslovu 192.168.1.1, zato pošljemo brskalnik tja (drugače na številko, ki ste si jo izbrali sami, oziroma je bila privzeto določena vaši napravi). Za zunanji dostop je treba vrata, na katerih deluje Subsonic, posredovati po omrežju naprej. Ker usmerjevalniki navadno ne poznajo slovenščine, je dobro vedeti, da se temu opravilu v angleščini reče Port Forwarding. Silno veliko uporabnih informacij, skupaj z natančnimi navodili za priljubljene vrste usmerjevalnikov, je na spletni strani www.portforward.com. Posredovanje vrat omogočite z navedbo njihove številke in ciljnega IP naslova. Preprosto povedano to pomeni, da ukažete napravi, naj promet na vratih 8080 posreduje na računalnik znotraj krajevnega omrežja, kjer imate nameščen sistem Subsonic. Ostane vam le, da za znance odprete uporabniške račune, jih ustrezno omejite in oblikovanje njihovega glasbenega okusa se lahko začne.

Transcoding

Transcoding je angleška beseda za pretvarjanje vsebine iz ene oblike v drugo, na primer iz MP3 v Ogg. Slovenski prevod dejavnost poimenuje "prekodiranje". Takšno pretvorbo Subsonic uporablja za številne dejavnosti, vključno z že omenjenim manjšanjem vzorčenja pri pretoku glasbe v uporabnikov računalnik. Vsi kodirniki so na območju /subsonic/transcode. Postopek uporabe je naslednji. Ne glede na to, ali bomo uporabljali Lame, MPlayer, FFmpeg ali kaj drugega, je treba orodja znotraj operacijskega sistema najprej namestiti. To storimo bodisi z uporabo namenskih programov (npr. Synaptic Package Manager) bodisi od začetka, s prevajanjem izvirne kode. Subsonic zahteva le simbolično povezavo v ustrezen imenik, na primer za Lame "ln -s /usr/bin/lame /subsonic/transcode/lame". V vmesniku nastavimo pretvarjanje z uporabo Nastavitve/Prekodiranje, kjer nas pričakajo predhodno nastavljene rešitve nekaterih priljubljenih pretvornikov. Po želji zmoremo nastaviti delovanje ročno. Vse aktivne pretvornike določimo predvajalniku z Nastavitve/Predvajalniki tako, da označimo na spodnjem delu strani, pod izbiro Aktivno prekodiranje, želeni način. Tu so našteti samo pretvorniki, ki smo jih predhodno omogočili, njihovo delovanje pa je odvisno od pravilnosti nastavitev in same namestitve. Po vsaki spremembi ne smemo pozabiti pritisniti gumba Shrani. S tem smo omogočili poslušanje tudi tistim uporabnikom, ki nimajo nameščenih ustreznih programskih rešitev za ponujeno obliko glasbene datoteke (npr. na njihovem računalniku ni moč predvajati datoteke .wav).

Z malo domišljije je sistem moč (zlo)rabiti v drugotne namene. Na sliki je predstavljen zgled nudenja datoteke .pdf.

Alternativna raba

Medtem ko Subsonic zdaj deluje na "običajen" način, so pri postavitvi sistema tudi alternativni pristopi oziroma dodatne funkcionalnosti. Če nam pristop z uporabo spletnega brskalnika na odjemalčevi strani ni pogodu, lahko za predvajanje glasbe vsilimo uporabo zunanjega programa (Nastavitve/Predvajalniki/Zunanji predvajalnik) ali omogočimo neposredno poslušanje na zvočni napravi Subsonic strežnika (Nastavitve/Predvajalniki/Jukebox). Da se ne bi v velikanski zbirki pesmi izgubili, skrbi za nas vgrajeni iskalnik, ki je izredno hiter po zaslugi predhodnega indeksiranja. Slednje nastavimo v Nastavitve/Iskanje, kjer določimo časovni interval, znotraj katerega se bo indeksacija izvajala, ali pa jo preprosto zaženemo takoj. Ob velikem številu uporabnikov se pojavi težnja po delitvi še preostalega digitalnega gradiva in tudi v tem nam Subsonic ustreže. Če želimo na primer posredovati prijatelju .pdf datoteko, za to opravilo ne potrebujemo več elektronske pošte. V vnosno polje Nastavitve/Splošno/Glasbene datoteke dodamo končnico .pdf in z uporabo Več/Naloži datoteko na strežnik/Izberi datoteko pošljemo dokument v strežnik. Prijatelj ali kar vsi uporabniki sistema nato zlahka dostopajo do njega in z njim počno, kar se jim zahoče (le predvajati se ga ne da). Prikazana rešitev je le ena izmed številnih alternativnih namenskosti znotraj vedno bolj zmogljivega večpredstavnega sistema, ki ga avtor s pomočjo spletne skupnosti vedno znova pridno nadgrajuje. Kdo ve, morda bo nekoč zmogel predvajati prav vso večpredstavno vsebino in se bomo končno lahko poslovili od debelih zunanjih diskov v naših potovalkah?

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki