Delo z zvokom in obdelava zvoka je ena od dejavnosti, ki si jih danes brez računalnikov skorajda ne moremo zamisliti. Prav zvok je tudi eno od področji, kjer so izkaže primernost operacijskega sistema za resnejšo dejavnost v svetu digitalne produkcije. Pomislili bi, da Linuxu tu ne gre dobro, pa ni tako!
Linux se pogosto znajde v računalnikih, ki so namenjeni predvsem predvajanju različnih medijskih vsebin – tudi glasbi. In glede na obsežnost glasbenih vsebin, ki jo danes premore povprečen uporabnik, je zelo pomembno, da najde sebi primeren program za predvajanje, predvsem pa za nadzor nad vsemi glasbenimi vsebinami. Izbor možnosti, da se prebijemo skozi neskončne zbirke glasbenih datotek, je na Linux zelo velik in raznovrsten. Vsaj v tem pogledu je pravzaprav na voljo več rešitev kot za največja komercialna operacijska sistema. Vsaj če vzamemo brezplačne in polno delujoče rešitve, brez reklamnih dodatkov.
V svetu pisarniških paketov že celo večnost kraljuje Microsoft s svojim paketom Office. Paket je kajpada plačljiv, različice za Linux sploh ni. So pa seveda alternative.
Asus je svojim novim prenosnikom, namenjenim resnejšim igričarjem, dodal oznako Republic of Gamers. Prvi tak prenosnik, ki smo ga preizkusili, pa je model G750j. Prenosnik nas je najprej kar presenetil s svojo izredno velikostjo, še bolj pa s težo – velja kar slabih pet kilogramov! Pri tem je izredno velik in težak tudi napajalnik, za vsaj dva navadna napajalnika ga je. Prenosnik je zelo debel, dvigajoče se ohišje doseže kar pet centimetrov. Seveda ima 17-palčni zaslon, ločljivost preizkušenega modela je FullHD (torej 1920 × 1080 pik).
Asusov novi K555 (v tujini nosi oznako X555) je slogovno dovršen prenosnik, namenjen uporabnikom, ki si želijo solidno hiter in na videz lep računalnik – vsaj tako pravijo v Asusu. Ohišje je res kar lepo, zunaj je iz temne kakovostne plastike, notranjost pa spominja na aluminij, čeprav gre tudi tu za kakovostno plastiko. Zaradi enostavnih in preprostih linij nekoliko spominja na Applove prenosne računalnike, kar vsekakor ni slabo.
Tudi v Lenovu imajo nekaj prenosnikov za igričarje in mednje sodi tudi tokrat preizkušeni Ideapad Y50. Zaslona meri po diagonali dobrih 15 palcev in navdušila nas je solidna ločljivost FullHD (1920 × 1080 pik), ki pri petnajstpalčnih modelih še vedno ni ravno pravilo. Zaslon ima sicer matriko TN, to pomeni, da postane vidljivost z večjih kotov vse slabša, smo pa navdušeni nad tem, da je matiran.
Zdi se, da je neobremenjeno fotografiranje vsega ena izmed temeljnih lastnosti digitalne fotografije. Prav to poskrbi za to, da je povprečna zbirka tudi povsem ljubiteljskega uporabnika pogosto tako velika, da se je le težko znajti med velikanskim številom fotografij, predvsem pa je zelo težko najti želeno sliko, kadar bi jo hoteli komu pokazati. Če seveda nimamo reda. In prav pri ustvarjanju reda in organiziranosti lahko precej pomagajo programi za urejanje, pregledovanje in temeljno manipuliranje zbirk fotografij. Tudi na Linuxu.
Distribucija Bodhi Linux naj bi bila namenjena razsvetljenemu oziroma prebujenemu uporabniku (to pomeni izraz Bodhi v sanskrtu). Gre za lahko distribucijo Linuxa, ki jo uporabnik čim bolj prilagodi svojim potrebam.
V prejšnji številki smo v računalnik namestili eno najbolj priljubljenih alternativ Microsoftovim Oknom – operacijski sistem Linux Mint 17. Tokrat bomo nadaljevali s spoznavanjem z njim in prilagajanjem, vse z namenom, da bi nam kar najbolj poenostavil vsakdanja opravila.
Linux že po svoji odprtokodni duši zahteva od razvijalske skupnosti čim večjo raznolikost. Poleg izbire distribucije tega operacijskega sistema je treba izbrati še namizno okolje, ki dodatno razširi Linuxov potencial.
