Varujem podatke, torej jih imam

Objavljeno: 30.6.2015 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Nasveti | Revija: Julij - avgust 2015 | Teme: linux

O pomenu varnostnih kopij skoraj ni vredno izgubljati besed. Človeške napake, okvare diskov ali diskovnih polj, napake v datotečnih sistemih ali kar sesutja strežnikov so prava mora za vsakogar, ki je imel kdaj opraviti s pomembnimi podatki.

Varnostno kopiranje je zato še kako pomemben del pri vsakdanjem delu z računalniki, pa četudi gre le za domače uporabnike, ki pridno zbirajo slike, kdaj kaj napišejo in si želijo, da bi računalnik kratko malo deloval, ne glede na to, kaj se na novo namesti, nadgradi ali doda sistemu. Seveda pa potreba po taki zaščiti podatkov postane tako rekoč nuja, če govorimo o zahtevnejših uporabnikih, ki uporabljajo več računalnikov, ali v poslovnih omrežjih.

Bacula je profesionalna rešitev za najzahtevnejše scenarije izdelovanja varnostnih kopij.

Bacula je profesionalna rešitev za najzahtevnejše scenarije izdelovanja varnostnih kopij.

Ob izbiranju primerne programske opreme za varnostno kopiranje je tako treba vedeti, čemu je ta v bistvu namenjena. Od tega je namreč odvisno tudi to, na kaj velja biti pozoren. Za osebnega uporabnika bo gotovo najpomembnejša enostavnost rabe in hitrost tako ustvarjenih kopij, pa tudi dostopnost do podatkov ali vnovične vzpostavitve sistema. V poklicnem okolju pa je pomemben veliko širši vidik, saj mora rešitev podpirati vse uporabljene operacijske sisteme na namiznih računalnikih in strežnikih, pomembno je, da sta tako programska oprema kot tudi zapis odprta. Tako se namreč izognemo omejitvam v primeru, ko bi, denimo, neka programska oprema čez čas ne bila več na voljo, saj lahko razvijemo lastne rešitve za branje starejših varnostnih kopij. Potem je tu podpora vsem vrstam nosilcev, od diskov, trakov pa do oblakov; možnost enkripcije podatkov, podpora podatkovnim strežnikom in še kaj, predvsem pa mora program znati s podatki delati inteligentno, da se ne podvajajo, a so kljub temu zanesljivo shranjeni in jih je mogoče doseči karseda elegantno.

Varnostne kopije se namreč med seboj, glede na to, kaj zapisujejo in kako, precej razlikujejo. Najpreprostejše kopiranje podatkov je ustvarjanje celotnih varnostnih kopij, ko skopiramo celotno vsebino podatkovnih nosilcev računalnika ali celo ustvarimo kar posnetek diskov (to je še posebej primerno za kloniranje celotnih sistemov na drug računalnik). Toda tak način kopiranja podatkov ni primeren za ustvarjanje varnostnih kopij na daljše časovno obdobje, ko želimo, da se varnostne kopije ustvarjajo čim pogosteje, da bi imeli ob morebitnih težavah na voljo karseda »sveže« podatke, oziroma bi radi vzpostavili stanje pred nekim dogodkom, saj bi potrebovali zelo veliko časa in tudi prostora za hrambo podatkov. Zato znajo resni programi delati le delne kopije podatkov, oziroma nekakšno varnostno kopijo nadgrajujejo s podatki spremenjenih datotek in novih datotek, ki nastanejo na določenem računalniku. Ker pa tudi to sčasoma ustvari precej velike količine podatkov, je treba imeti tudi mehanizem za t. i. konsolidirano varnostno kopijo, v kateri lahko zavržemo del ali vse odvečne podatke in varnostne kopije tako očistimo podatkov, ki jih ne bomo več potrebovali.

Kompleksna orodja za kompleksna okolja

Eno najmočnejših in tudi najbolj priljubljenih odprtokodnih orodij, ki ustrezajo tem pogojem, je Bacula. Ta zna v omrežjih zapisati in restavrirati podatke računalnikov, ki jih poganjajo operacijski sistemi Windows, OSX ali Linux, pa tudi manj razširjeni operacijski sistemi, kot sta npr. BSD ali Solaris. Ker gre za omrežno rešitev, deluje po načelu strežnika in odjemalcev. Strežnik mora poganjati Linux, BSD ali Solaris, odjemalci pa lahko poganjajo tudi katerega izmed omenjenih operacijskih sistemov. Baculo je mogoče upravljati ob pomoči terminala, spletnega vmesnika, na voljo pa so tudi grafični vmesniki v izvedbi Qt ali Gtk. Na daljavo lahko tako ustvarjamo polne in delne kopije kopije podatkov celotnega računalnika ali samo posameznih imenikov oziroma diskov. Te lahko shranjujemo na različne nosilce, od diskov, nosilcev DVD pa do tračnih enot, sami podatki pa se lahko raztezajo prek več nosilcev ali datotek. Ob tem zna simultano zapisovati podatke z več računalnikov naenkrat, podatki so lahko tudi zakodirani. Bacula sicer uporablja lasten zapis za ustvarjanje varnostnih kopij, a je odprtokoden in temelji na SQL. To pomeni, da bi tudi ob morebitnem zamrtju programa še vedno lahko izdelali rešitev za branje shranjenih podatkov. Ob vsem povedanem pa je res tudi to, da je Bacula zahtevna za rabo, saj že sama namestitev strežnika zahteva vsaj štiri module, konfiguriranje pa osnove poznavanja delovanja omrežij in razumevanje strategij varnostnega kopiranja podatkov.

Podoben, a nekoliko manj zmogljiv in s tem tudi manj zahteven za rabo je AMANDA (Advanced Maryland Automatic Network Disk Archiver), ki so ga razvili na univerzi v Marylandu. Tudi ta deluje po načelu osrednjega strežnika in odjemalcev, ki lahko poganjajo različne operacijske sisteme, in zna ustvariti varnostne kopije podatkov računalnikov, na katerih tečejo različni operacijski sistemi. Za shranjevanje podatkov uporablja standardna orodja za zapisovanje in stiskanje podatkov, kar omogoča, da lahko do podatkov dostopamo tudi zunaj samega orodja, denimo z rabo orodja za stiskanje/raztezanje TAR. Toda AMANDA je, za razliko od Bacule, v brezplačni različici nekoliko omejena, saj, denimo, ne premore grafičnega vmesnika in odjemalca za OSX. Vse to uporabnik pridobi šele v plačljivi različici orodja Enterprise, to pa ga naredi nekoliko manj privlačnega za tiste, ki prisegajo na brezplačne odprtokodne rešitve.

A varnostne kopije so le ena od potreb pri kopiranju podatkov. Predvsem v poslovnih omrežjih se večkrat oglasi potreba po tem, da lahko v več računalnikov hitro namestimo enako konfiguriran operacijski sistem z enakim naborom programov in podatkov. V tem primeru potrebujem dobro programsko orodje za kloniranje in v Linuxu je to gotovo Clonezilla. Odlikuje ga velika hitrost delovanja tako pri kloniranju večjega števila računalnikov kot tudi pri kloniranju enega posnetka na večje število računalnikov. Program je preprost za rabo, saj gre v bistvu zgolj za skupek menujev, ki uporabnika vodijo skozi proces ustvarjanje kolonov ali njihovo redistribucijo na druge računalnike.

Sam svoj mojster

Zmagovalec v kloniranju sistema iz velikega števila računalnikov ali nanje je Clonezilla.

Zmagovalec v kloniranju sistema iz velikega števila računalnikov ali nanje je Clonezilla.

Ker Linux nikakor ni namenjen zgolj upravljanju omrežij, temveč se imenitno obnese tudi kot operacijski sistem za osebne računalnike, je primerno, da ima tudi ustrezna orodja za varnostno kopiranje posameznih računalnikov. Tudi tu je na voljo več orodij, ki se med seboj razlikujejo po načinu rabe in tudi načinu zapisovanja podatkov.

Eno zanimivejših je zagotovo Back in Time, ki spominja na Applov TimeMachine in ima praktično enako funkcionalnost. Gre za zamisel, da vsako varnostno kopiranje zapiše razliko glede na prejšnje stanje in da lahko računalnik vselej povrnemo v eno od teh zapisanih stanj ali to storimo za posamezno datoteko ali imenik.  Sam proces varnostnega kopiranja lahko določimo po različnih merilih – denimo ob zagonu ali ob določenem času.

Zelo enostaven za rabo je Luckybackup, ki pade v oči zaradi nadvse kičastega vmesnika, z res nenavadnim izborom barv (denimo rožnata ali oranžna za nekatera tekstovna sporočila). A za tem videzom se skriva do uporabnika prijazen program za varnostno kopiranje ali sinhronizacijo imenikov. To je seveda primerno za tiste, ki imajo na računalnik priključen disk za kopiranje pomembnih vsebin  ali si želijo, da je kakšen imenik enak tako na krajevnem računalniku kot na drugem disku ali računalniku v omrežju. Ob tem lahko nastavimo tudi število ohranjenih varnostnih kopij (denimo zadnjih deset različic), kar omogoča, da potegnemo iz naftalina tudi starejše različice nekega dokumenta.

Nadvse kičasti Luckybackup je uporaben za sinhronizacijo vsebine imenikov.

Nadvse kičasti Luckybackup je uporaben za sinhronizacijo vsebine imenikov.

Nadvse kičasti Luckybackup je uporaben za sinhronizacijo vsebine imenikov.

Nadvse kičasti Luckybackup je uporaben za sinhronizacijo vsebine imenikov.

Kadar tudi za osebno rabo želimo nekaj več funkcionalnosti, pa je mogoče poseči po programu Areca Backup. Slabost je gotovo to, da ga ni v katerem od standardnih repozitorijev najbolj razširjenih distribucij Linuxa, temveč ga moramo prenesti iz vira Sourceforge in ga ročno namestiti kot izvršljivega. To seveda pomeni tudi, da je treba nove različice namestiti ročno. To resda ni posebno  velik zalogaj, a lahko manj vešče hitro odvrne. A glede na to, kaj Areca ponuja, bi bilo škoda, saj lahko z njim ustvarimo več scenarijev varnostnega kopiranja ob pomoči t. i. »workspaceov«. Kopirati je mogoče na krajevne nosilce (disk, DVD) ali pa na strežnike FTP ali SFTP. Ob tem je mogoče podatke zakodirati, zna pa ustvarjati celotne kopije ali le delne, iz delnih pa zna ustvariti tudi celote, če želimo sprostiti prostor na disku, ki nosi varnostne kopije. Ob tem zna Areca zapisati spremembe v standardnem načinu, kjer se vsakič znova zapiše celotna datoteka, lahko pa uproabimo tudi t. i. delta način, kjer se zapiše le razlika med staro in novo datoteko. To je koristno, če delamo z velikimi datotekami. V osnovi Areca deluje v operacijskih sistemih Linux in Windows, a ker gre za javanski  program, lahko deluje tudi na drugih sistemih, ki imajo nameščen Java Runtime Environment (JRE).  

Bacula

Vrsta: Profesionalna orodja za varnostno kopiranje v omrežju.

Splet: bacula.org.

Cena: Brezplačen (plačljiva prefesionalna podpora).

✓    Zelo zmogljiv, podpira veliko operacijskih sistemov, zelo prilagodljiv, ima grafični vmesnik.

✗    Zapleten in zahteven za rabo, nestandardni zapis kopij.

Amanda

Vrsta: Profesionalno orodje za varnostno kopiranje na strežnik.

Splet: zamanda.org.

Cena: Okrnjena brezplačna različica, 500 dolarjev za polno delujoč strežnik, 300 dolarjev za odjemalec.

✓    Zmogljiv, podpira veliko operacijskih sistemov, uporablja standardna orodja za zapisovanje.

✗    V brezplačni različici je omejen in nima grafičnega vmesnika, zahteven za rabo.

Clonezilla

Vrsta: Orodje za kloniranje računalnikov.

Splet: clonezilla.org.

Cena: Brezplačen.

✓    Enostaven za rabo in hiter.

✗    Le tekstovni menuji.

Backintime

Vrsta: Orodje za varnostno kopiranje datotek in imenikov.

Splet: backintime.le-web.org.

Cena: Brezplačen.

✓    Zelo enostaven za rabo.

✗    Malo dodatnih možnosti.

Luckybackup

Vrsta: Orodje za kopiranje in sinhronizacijo datotek in imenikov.

Splet: luckybackup.sourceforge.net.

Cena: Brezplačen.

✓    Enostavna raba, dober nabor možnosti.

✗    Zelo kičast vmesnik, ki je zato manj pregleden.

Areca Backup

Vrsta: Orodje za kopiranje in sinhronizacijo datotek in imenikov.

Splet: www.areca-backup.org.

Cena: Brezplačen.

✓    Zmogljiv, lahko kopira na ftp ali sftp.

✗    Težavna namestitev, ni v repozitorijih.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki