• Vladimir Djurdjič: Jabolko, ki vendarle ni padlo daleč od drevesa

    Po dolgih letih špekulacij, ugibanj, lažnih informacij in, kot kaže, dobro prikritega razvoja (ter strategije), se je vendarle zgodilo to, kar je bilo še do nedavnega domala nepredstavljivo - Apple je najavil, da bo svoje računalnike v prihodnje zasnoval na Intelovih procesorjih. Toda zakaj ravno zdaj in kakšne bodo posledice? Kot se spodobi za dobro režiran film, ali, če želite, premeten tržni pristop prodornega podjetja, kakršno je Apple, bomo odgovore dobivali postopoma, v obrokih.

    Objavljeno: 1.9.2005 01:22 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2005
  • Uroš Mesojedec: Holivudska poroka

    Najava Steva Jobsa o zamenjavi srca Applovih računalnikov je že zadosti stara, da je začetno osuplost zamenjala kopica ugibanj o resničnih vzrokih prekinitve navidez srečnega zakona Appla, Motorole in IBMa v svetu osebnih računalnikov.

    Objavljeno: 1.9.2005 01:22 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2005
  • Nikolaj Pečenko: Od tranzistorja do digitalnega walkmana

    Še tole napišem, pa grem lahko na počitnice. No, skoraj, ampak pomembno je, da sem z mislimi že skoraj tam in zato bo tudi tokratno mnenje bolj lahkotno. Ne bom se namreč ukvarjal z usodnimi računalniškimi problemi ali prihodnostjo interneta, ampak z malimi žepnimi predvajalniki glasbe.

    Objavljeno: 1.9.2005 01:22 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Julij 2005
  • TEHNOMANIJA

    Zelo pogosto je slišati mnenje, da je največji razlog za še vedno razmeroma skromen tržni delež Linuxa pri operacijskih sistemih (vsaj na namizju) razdrobljenost ponudbe. Toda očitno se bodo razmere kmalu korenito spremenile. Četverica distributerjev, Caldera, Conectiva, Turbolinux in SuSE, se je namreč dogovorila o skupni distribuciji Linuxa, ki so mu nadeli zveneče ime UnitedLinux. Dogovor, ki bo zaživel (skupaj s podrobnostmi) v praksi predvidoma do konca leta, naj bi bil predvsem odgovor izdelovalcev na prevlado vodilnega ponudnika Linuxa, družbe Red Hat Software. Ta nadzoruje več kot 40 % trga, četverica pa skupno le okoli 20 %. Očitno so ugotovili, da jim brez skupnega nastopa trda prede, kar so pred meseci pokazali z odpuščanji tako pri Calderi kot družbi SuSE. Toda mnogi menijo, da se je koalicija dogovorila nekoliko pozno in Red Hata ne more ogroziti. Nekateri pa so kar jezni, saj je ime UnitedLinux pravzaprav zavajajoče. Zraven ni ne Red Hata ne nekaterih drugih pomembnih distribucij, recimo Mandrake Linuxa. Zato je povsem legitimno vprašanje, ali lahko UnitedLinux brez njih uspe.

    Objavljeno: 13.7.2005 21:12 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2002
  • Žrtve standardizacije

    Velika podjetja se trudijo, da bi svojo računalniško infrastrukturo čim bolj standardizirala in s tem poenostavila vzdrževanje, nadgradnje, rabo. Skratka, kar se da zmanjšala stroške lastništva, ki so lahko zelo visoki. Toda ali ta standardizacija res koristi, ali v isti sapi zavira razvoj in inovacije? Prav razvoj pa lahko pripelje do nižjih stroškov lastništva. Videti je kot začarani krog.

    Objavljeno: 13.7.2005 21:12 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2002
  • Čas za spremembe

    Pri programski opremi marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Verjetno tudi rešitev težav, s katerimi se danes spopada industrija programske opreme, ne bo najbolj običajna.

    Objavljeno: 13.7.2005 21:12 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2002
  • Zmagoslavje navadnega stikala

    S sodobno tehnologijo so težave. Nekoč je bilo dovolj stikalo, s katerim smo prižgali luč, in gumb ali dva, s katerim smo iskali postaje in nastavljali glasnost radia. Tudi televizor ni bil nič bolj zapleten. Potem pa so se stvari začele zapletati. Pralni stroj je že imel programator, manjši čudež elektromehanike. Videorekorder pa je sploh postal pojem zapletene domače naprave.

    Objavljeno: 13.7.2005 21:12 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Julij 2002
  • Vladimir Djurdjič: Vrnitev odpisanih

    V računalništvu vsako leto srečamo kopico novih zamisli in tehnologij, vendar jih večina razmeroma v kratkem času tudi ponikne. Precej redkeje pa se zgodi, da se kaka od teh zamisli čez čas vrne in postane celo uspešnica. Kot nekakšen feniks, ki se je dvignil iz pepela in našel svoje pravo mesto šele v nekem drugem obdobju. Prav mogoče je, da se bo v bodoče to zgodilo z nekdanjim modelom nudenja programskih storitev na daljavo (ASP).

    Objavljeno: 25.6.2005 10:50 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2005
  • Uroš Mesojedec: Harmonija

    V množici okroglih jubilejev, povezanih s temeljnimi gradniki sodobne računalniške industrije, ki jih proslavljamo zadnja leta, je dokaj neopaženo minila 10. obletnica javne oznanitve jave, ki se je zgodila 23. maja 1995 na konferenci SunWorld.

    Objavljeno: 25.6.2005 10:49 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Junij 2005
  • Nikolaj Pečenko: 1080 vrstic

    Televizijski standardi na prvi pogled ne sodijo v računalniško revijo, a televizorji s 1080 vrsticami ločljivosti so izjema, saj bodo na stežaj odprli vrata dolgo napovedovani selitvi osebnega računalnika v dnevno sobo.

    Objavljeno: 25.6.2005 10:49 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Junij 2005
  • Uroš Mesojedec: Boj podlag

    Kadar smo soočeni z reševanjem problema, je praktično izbrati podlago, na kateri bomo s čim manj truda prišli do čim boljše rešitve.

    Objavljeno: 17.5.2005 10:59 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Maj 2005
  • Nikolaj Pečenko: Moj prvi terabajt

    Star računalniški rek pravi, da na disku ni nikoli dovolj prostora. A če se bo večanje zmogljivosti diskov nadaljevalo z dosedanjo hitrostjo, utegne veljati samo še kakšen ducat let.

    Objavljeno: 17.5.2005 10:59 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Maj 2005
  • Vladimir Djurdjič: Mala podjetja

    Računalniška in informacijska industrija mrzlično išče nove trge, na katerih bi lahko nadaljevala zgodbo o uspehu in rasti, ki smo jo videli v minulih letih. Številna področja so že zasičena s ponudbo, zato vsakdo išče nove izzive in priložnosti. V zadnjih letih smo tako priča pravemu napadu na "mala podjetja", ki so jih mnogi doslej zanemarjali, po mnenju analitikov pa je na tem področju še precej priložnosti.

    Objavljeno: 17.5.2005 10:00 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2005
  • Vladimir Djurdjič: Pametni telefoni - nasledniki računalnikov

    V računalništvu se danes le malo izdelkov razvija tako hitro kot skupina mobilnih naprav, ki jim pravimo pametni telefoni. V nekaj letih so skoraj povsem zasenčili ročne računalnike in obetamo si lahko celo, da bodo nekega dne s svojo funkcionalnostjo zasenčili tudi osebne računalnike. Nikar pa ne hitite z metanjem računalnikov skozi okno, saj bosta za učinkovit prehod računalniška in telekomunikacijska industrija morali še marsikaj postoriti.

    Objavljeno: 18.4.2005 22:55 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2005
  • Uroš Mesojedec: Paralelizem

    Tekme gigahertzov je konec, prišel je čas za več jeder, več procesorjev in programje novega rodu.

    Objavljeno: 18.4.2005 22:55 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor April 2005
  • Nikolaj Pečenko: Stara šara

    Oni dan sem nekaj tipkal, sedeč pred računalnikom, v katerem se je trudil šest let star 300-megaherčni procesor in vrtel nekajgigabajtni disk. Stara šara, skratka, a razlike nisem opazil nobene. Tipkanje mi gre kar hitro izpod prstov, a urejevalnik besedil, ki, mimogrede, tudi ni bil najnovejši, mi je z lahkoto sledil. Skratka, še enkrat sem se vprašal, zakaj pravzaprav kupujemo desetkrat hitrejše procesorje in stokrat večje diske.

    Objavljeno: 18.4.2005 22:55 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor April 2005
  • Vladimir Djurdjič: HDTV - krona digitalne konvergence

    V časih, ko še vedno uživamo zelo hiter razvoj računalniške in digitalne tehnologije v celoti, se zdi skoraj neverjetno, da desetletja stari televizijski standardi še vedno kljubujejo času. Medtem ko vsepovsod drugod govorimo o gigahertzih in gigabajtih, televizija kot osrednji predmet velikega števila dnevnih sob po vsem svetu še vedno temelji na analognem sprejemanju signalov, zaslonih z nizko ločljivostjo in tehnologijo prepletanja slike, kar je v računalništvu preteklost že vsaj deset let.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:18 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2004
  • Uroš Mesojedec: Srž je v jedru

    Dnevi po težko pričakovani nadgradnji najbolj priljubljenega operacijskega sistema niso prinesli kakšne hude novosti. Nekaj programja je z namestitvijo XP SP2 prenehalo delovati, Okna so postala nekoliko bolj škripajoča, varnost pa se, vsaj sodeč po zadnjih odkritih ranljivostih, verjetno ni povečala dovolj, da bi bili uporabniki zadovoljni s ceno nezdružljivosti, ki so jo morali plačati. Ali pa jo bodo šele morali. Microsoft je namreč najavil, da bo nepokrpana Okna dopuščal le še nekaj mesecev, potem pa bodo vsi uporabniki Oken XP prisiljeni namestiti SP2 ali pa za zmeraj ostati brez popravkov.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2004
  • Nikolaj Pečenko: Krpanje lukenj

    Oni dan sem iz interneta piratsko pretočil film in ker je bil zvok, kot običajno, precej ubog, sem v spletu poiskal še podnapise. Gledam torej film s srbskimi podnapisi, ko me proti koncu preseneti obvestilo: Od tu naprej je prevod slabši. Jebiga, nisem imel dovolj časa, da bi ves film dobro prevedel. Zanesenjak, ki se je lotil prevoda, si je takšno hudomušno odkritosrčnost lahko privoščil, saj je dobro vedel, da mu je nihče ne bo niti najmanj zameril.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Oktober 2004
  • Vladimir Djurdjič: Varnost pred vsem

    Zdi se, da danes skoraj ni več teme v računalništvu in informatiki, ki ne bi bila prežeta s takimi ali drugačnimi vidiki varnosti. Nekaterim se to zdi počasi že nekako "oguljena" tema, o kateri vsi pišejo in iz katere vsi želijo skovati nekakšen dobiček ali kako drugo korist. Toda po drugi strani je res, da o varnosti nikoli ne vemo preveč. Zlasti zato, ker take informacije pogosto naletijo na gluha ušesa ali pa gredo skozi eno uho noter, skozi drugo pa takoj ven. Pogosto za načrti manjkajo ustrezna dejanja ali pa so ta nezadostna.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor November 2004
  • Uroš Mesojedec: Obilje

    Računalnike in njim podobne naprave danes uporabljamo že za vse mogoče in zdijo se celo čedalje preprostejši za uporabo, vendar smo pogosto žrtve začetnega navdušenja. Porajajo se celo pomisleki, da so računalniki za nekatera opravila preprosto neprimerni. Pred leti sem se pogovarjal z direktorjem večjega podjetja, ki je v širši družbi brez zadržkov preklinjal nad svojimi računovodkinjami, saj pri rabi pisarniške programske opreme preprosto ne preverjajo več izračunov. Računalnik se pač ne zmoti. Že res, če bi delo opravil v celoti sam in bi ga pri tem krmilil popoln program. Pri ročnem preračunavanju so uslužbenke vsako številko trikrat vtipkale in znova seštele, elektronska preglednica pa tako lepo prikazuje izračun in vse spremembe samodejno upošteva, da preprosto niso pomislile, da bi celoten izračun opravile še enkrat, morda na drugem listu preglednice.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor November 2004
  • Nikolaj Pečenko: Juriš v dnevno sobo

    Zamisel o televizorju kot središču domače elektronske zabave ni nova. Že davnega leta 1951 se je 29-letni inženir Ralph Baer domislil, da bi lahko v televizor vgradili videoigro. Dlje od zamisli takrat sicer ni prišel, a ne toliko zato, ker bi tehnologija tega ne omogočala, temveč ker je bila že sama zamisel o elektronski zabavi takrat vsaj kakšno desetletje pred časom in šefi pobude mladega inženirja niso podprli. Češ s televizijo se ljudje ne igrajo, temveč jo gledajo.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor November 2004
  • Vladimir Djurdjič: Podjetja potrebujejo preprostejše rešitve

    Poslovni informacijski sistemi so danes nepogrešljiv sestavni del poslovnih procesov v vseh podjetjih in organizacijah po svetu. Čeprav bi lahko razpravljali, koliko prispevajo k uspešnosti poslovanja podjetij, se najbrž vsi strinjamo, da brez njih poslovanje v današnjem svetu najbrž ne bi bilo mogoče ali pa vsaj ne bi bilo konkurenčno. Podjetja si zato prizadevajo, da bi svoje procese čim bolj podprla z rešitvami, ki jih ponujata sodobna tehnologija in poznavanje najboljših procesov, ki so potrebni za optimalno delovanje podjetja.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2004
  • Uroš Mesojedec: PokopAOLišče

    Napihnjeni internetni balon je omogočil podjetjem, kot je bilo America Online (AOL), da so s kupčkanjem delnic ustvarjali internetne milijonarje. Novembra 1998 je AOL kupil Netscape za osupljivih 4,2 milijarde dolarjev. Šlo je seveda za izmenjavo delnic, a posel je bil še zmeraj veličasten. Naslednje leto so pri AOL kupili Nullsoft, drobno podjetje, znano po zelo razširjenem predvajalniku večpredstavnih datotek WinAmp. Njegov ustanovitelj, Justin Frankel, je čez noč postal bogatejši za skoraj 100 milijonov zelencev. V teh letih je AOL zmetal kupe denarja še za nekatera druga obetavna internetna podjetja, kot je bil npr. izraelski Mirabilis, avtor zelo priljubljenega programa za takojšnje sporočanje, ICQ. Zdelo se je, da ima AOL vizijo širitve storitev v internetu, s katero bi se otresel odvisnosti in počasi prehitel Microsoft, na čigar programju je temeljil AOLov CD-ROM, vstopnica v internet za stotine milijonov uporabnikov v ZDA in drugod po svetu. Sledil je posel, ki je zasenčil vse druge. Leta 2000 se je AOL, podjetje, ki je zraslo iz Atarijevih videoigric in modemskih stičišč, združilo z medijskim velikanom Time Warner. Vrednost delnic, ki sta jih podjetji vrgli na kup, je bila veličastnih 280 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor December 2004
  • Nikolaj Pečenko: Boj za GameBoyevo nasledstvo

    Miklavž, Božiček in dedek Mraz, tri inkarnacije istega v svetnika povišanega maloazijskega škofa Nikolaja, imajo letos pri nas še razmeroma enostavno delo. Mlado in staro, ki si želi imeti vedno pri roki elektronsko zabavo, jim bo pisalo le za GBA. Ali GameBoy Advance, za vse tiste, ki jim novodobne kratice ne gredo najbolje od rok. No, da ne bomo komu delali krivice, nekaj bo tudi takih, ki si bodo zaželeli N-Gage, Nokiin žepni igralnik, ki je lahko tudi telefon. Ali telefon, ki je lahko tudi igralnik, kakorkoli že gledamo nanj. A že prihodnje leto ne bo tako enostavno, kajti na področju žepnih igralnikov se nam obeta pravo mesarsko klanje.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor December 2004
  • Vladimir Djurdjič: Kitajski sindrom

    Prvo, kar pade na misel, ko govorimo o Kitajski, je nedvomno njena velikost. Ne geografska, saj jo po tem prekašajo tri države, temveč po številu prebivalcev. Kitajci danes predstavljajo z malo manj kot 1,3 milijarde ljudi približno petino človeštva in to je fenomenalen, včasih že kar malo srhljiv podatek. Orjaški trg, ki ga nihče ne more več ignorirati. Trg, ki raste in je zaradi tega upanje številnih izdelovalcev in celih ekonomij za nadaljevanje ekonomske rasti, ki je marsikje zastala. Trg prihodnosti, tudi za računalništvo.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:15 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2004
  • Uroš Mesojedec: Brezžično

    Digitalizacija je proces, ki se je globoko zajedel v številna področja človeške dejavnosti. Vsi poznamo uspeh osebnih računalnikov, namiznih tiskalnikov, digitalnih kamer in fotoaparatov, hišnih kinov, prenosnih telefonov... Ko naprave vse po vrsti postanejo digitalne, je, vsaj teoretično, njihovo medsebojno povezovanje trivialno preprosto. Veliko pa nas že pozna učinek Metcalfovega "zakona" ki pravi, da se uporabnost naprav povečuje s kvadratom med seboj povezanih uporabnikov. Žal je v resničnem svetu medsebojno povezovanje še vse prej kot preprosto. Dokler se izdelovalci naprav ne dogovorijo o skupnem standardu za povezovanje, je medsebojna povezljivost predvsem teorija. Na srečo pa se vse bolj uveljavlja dejanski standard povezljivosti, ki bo v prihodnosti najverjetneje spremenil vse. Brezžični internet je tak standard in končno je začel svoj pohod tudi v dnevno sobo, zadnje oporišče industrije zabavne elektronike pred nezaustavljivim pohodom programiranih naprav, ki jih danes še pooseblja osebni računalnik.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij 2004
  • Nikolaj Pečenko: Žepni računalniki, pametni telefoni & prenosni igralniki

    Zgodovina žepnih računalnikov se je sicer začela leta 1993 z Applovim Newtonom, a na njihov pravi uspeh je bilo treba počakati do leta 1996 in prvega Palmovega Pilota. V naslednjih letih smo bili priča hitremu razcvetu in številnim vedno bolj izpopolnjenim modelom, med katerimi so bili med opaznejšimi prav Sonyjevi žepni računalniki Clié. Zaradi tega je novica, da jih bo Sony poslej prodajal samo še na Japonskem, in to le stare modele, kajti tudi razvoj novih naj bi opustili, presenetila marsikaterega poznavalca.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Julij 2004
  • Vladimir Djurdjič: Konec nekega obdobja

    Z odločitvijo družbe IBM, da svoj oddelek za osebne računalnike proda kitajski družbi Lenovo, se simbolično, morda pa tudi vsebinsko iztekajo pionirski časi računalnikov PC. Poteza se zdi na neki način logična in zrela poslovna odločitev, toda obenem korak, ki odpira številna nova vprašanja, morda celo o sami prihodnosti osebnih računalnikov, kot jih poznamo danes.

    Objavljeno: 24.3.2005 14:31 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2005
  • Uroš Mesojedec: Predmet poželenja

    Zakaj nekdo končno ne stlači skupaj prenosnega telefona, predvajalnika empetrijev, spodobnega fotoaparata in univerzalnega daljinskega upravljalnika? Stlačite zraven še brivnik, ko ste ravno pri delu.

    Objavljeno: 24.3.2005 14:31 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2005
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji